Zakaj Moskvi pravijo »Tretji Rim«?

Varvara Grankova
Ruska prestolnica ima veliko vzdevkov, najbolj znan pa je »Tretji Rim«, ki je star že skoraj pol tisočletja. Od kod se je vzelo to poimenovanje?

Moskvi je ime »Tretji Rim« kot prvi nadel pravoslavni menih Filofej, ki je v letih 1523-1524 pisal poslanice moskovskemu velikemu knezu in v njih pozival k boju proti hereziji. Menih je bil mnenja, da je bila Moskovska kneževina poslednji otok iskrene pravilne vere. »Vsa krščanska carstva so dočakala konec in se srečala v enotne carstvu našega vladarja. Dva Rima sta padla, tretji stoji, četrtega pa ne bo,« je zatrjeval Filofej v eni od poslanic.

V njegovem besednjaku je bil Prvi Rim tisti dejanski Rim, prestolnica Rimskega imperija, ki je pod svojo oblastjo združil na desetine različnih narodov. V 4. stoletju je krščanstvo sčasoma postalo dominantna religija v prvotno poganskem cesarstvu, Rim pa je postal krščanska prestolnica sveta.

Rim je nasledil Konstantinopel (Carigrad), glavno mesto Bizantinskega cesarstva, kjer se je po razkolu cerkve na katoliško in pravoslavno vero (leta 1054) ukoreninilo pravoslavje. S stališča pravoslavcev je katoliški Rim padel, zapadel v herezijo, medtem ko je Konstantinopel postal prestolnica sveta pravega krščanstva – »Drugi Rim«.

Po pokristjanjenju Rusije v 10. stoletju so Rusi priznavali avtoriteto bizantinskega cesarja kot zaščitnika vseh kristjanov, poudarja zgodovinarka Svetlana Lurje. Vendar je nekaj stoletij pozneje propadel tudi »Drugi Rim«: zaradi političnih kriz oslabljeni Konstantinopel je leta 1453 osvojilo Osmansko cesarstvo in ga preimenovalo v Istanbul.

Tako je glavna prestolnica pravoslavja postala Moskva, ki je ravno v 15. in 16. stoletju združila skupaj raznorazne ruske dežele.

Pozabljena ideja

Po pisanju ameriškega zgodovinarja Marshalla Poeja, avtorja delaMoskva, Tretji Rim: Izvor in preobrazba 'ključnega trenutka' (Moscow, the Third Rome: The Origins and Transformations of a „Pivotal Moment“), na Zahodu z idejo Tretjega Rima še danes pogosto poskušajo pojasniti tudi sovjetsko in poznejšo rusko zunanjo politiko. Že v temelj naj bi bile položene ideje o ekspanziji in stvaritvi imperija, podobnega rimskemu.

Sam Poe sicer meni, da takšen pristop ni ustrezen: »Takšna ideja nima nič skupnega z dolgoročnimi perspektivami zunanje politike Rusije ali nacionalno psihologijo.«

Zgodovinar namreč razlaga, da se pogosto pretirava s pomenom tega koncepta. Konec koncev, odkar je menih Filofej konec 16. stoletja izrekel idejo o »Tretjem Rimu«, so za tri stoletja nanjo mirno pozabili. Ruska država se je širila, toda ne zato, ker bi vladarji sanjali o takšnem pravoslavnem imperiju, ampak zaradi veliko bolj posvetnih razlogov: boj za vire, izhod na morje in tako dalje.

Na ideje Filofeja so prvič spomnili šele v drugi polovici 19. stoletja, med vladanjem Aleksandra II., ko so njegove poslanice objavljali v velikih nakladah. S konceptom »Moskva je Tretji Rim« so se oborožili ruski panslavisti, ki so sanjali o združitvi slovanskih narodov pod vodstvom Ruskega imperija.

Ko pa so po revoluciji leta 1917 na oblast prišli komunisti, so panslavistične ideje naletele na gluha ušesa.

»Mesto na sedmih gričih«

Razen tega, da sta bila Moskva in Rim oba prestolnici starih imperijev, mesti nimata veliko skupnega. Ruska prestolnica ima čisto drugo arhitekturo in bistveno bolj surovo podnebje. Nekateri kot skupno točko le navajajo to, da naj bi Moskva in Rim oba stala na sedmih gričih.

Zgodovinar Aleksander Frolov, ki je specializiran za Moskvo, nam pove, da izraz »mesto na sedmih gričih« ne ustreza dejanskosti. Ko v letopisih naštevajo »griče«, se omenjajo tako majhne vzpetine, da bi jim težko zares rekli griči, pravi. V bistvu je edini pravi grič Borovicki, na katerem še danes stoji moskovski Kremelj. Vse ostalo, tako Frolov, je le lepa legenda. »Plod domišljije romantikov. Tako zelo so si želeli nadeti Moskvi ime 'Tretji Rim.'«

Prispevek je del rubrike Zakaj Rusija, v kateri odgovarjamo na osnovna vprašanja o največji državi na svetu. Več prispevkov na to temo najdete tukaj.

Preberite tudi blog slovenskega zgodovinarja: Rusija kot tretji Rim - zgodovinski mit ali realnost?

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke