Od leta 2001 v Evropi vsako leto 26. septembra obeležujemo evropski dan jezikov. Bistvo praznika je pokazati družbi kulturno in jezikovno barvitost narodov v Evropi, povedati, kako pomembno je učenje tujih jezikov ter pozivati k toleranci do drugih kultur in medsebojnemu razumevanju.
»Znanje jezikov odpira vrata v študijsko in poklicno mobilnost, širi obzorja in ruši kulturne stereotipe. Ruski jezik je precej prisoten v evropskem prostoru, tudi v Ljubljani zadnja leta, to je ena stvar. Druga stvar je v tem, da imam tudi jaz afiniteto do ruskega jezika in ruske kulture. Ruski jezik je prisoten tudi skozi umetnost, skozi likovno umetnost,« nam je povedala Mojca Leben, organizatorka zavoda za varstvo kulturne dediščine ter Festivala jezikov.
V okviru dneva evropskih jezikov so učenci 9. razreda OŠ Oskarja Kovačiča obiskali Ruski center znanosti in kulture, kjer so se lahko udeležili virtualne ekskurzije po glavnih muzejih v Moskvi in Sankt Peterburgu:
- Državnem muzeju likovnih umetnosti A. S. Puškina, ki ima eno od največjih zbirk tujih umetnin v Rusiji,
- Tretjakovski galeriji, znamenitem muzeju v Moskvi z eno od največjih zbirk ruske likovne umetnosti z začetka 20. stoletja na svetu,
- Ruskem muzeju, največjem muzeju ruske umetnosti na svetu, ki predstavlja edinstven arhitekturno-umetnostni kompleks v starem mestnem jedru Sankt Peterburga,
- Ermitažu, muzeju likovne in dekorativno-aplikativne umetnosti v Zimskem dvorcu v središču Sankt Peterburga, ki je eden največjih in najpomembnejših umetnostnih in kulturno-zgodovinskih muzejev na svetu.
»Če se boste začeli bolj poglabljati v umetnost, boste postali svobodnejši, ustvarjalnejši in približali se boste, po mojem mnenju, glavni nalogi človeka – samouresničitvi. V sodobnem svetu imajo vse večjo vrednost osebnost in njene edinstvene sposobnosti. Na primer sposobnost za ustvarjanje nečesa novega, česar prej še ni bilo. Ravno za to sposobnost ljudje plačujejo denar. Vse bolj sicer ideje uresničujejo roboti, vendar ljudje zaenkrat ostajajo tisti, ki ideje sploh ustvarjajo. Umetniški ljudje so super-sposobni, prodorni ljudje, ki ustvarjajo novo resničnost. Jaz mislim, da je prihodnost v takšnih ljudeh,« je otroke nagovorila zgodovinarka umetnosti Jevgenija Marija Škonda, ki je imela predavanje. Poudarila je, da razumevanje umetnosti krepi abstraktno mišljenje, to pa pomeni sposobnost človeka, da najde (vidi) edinstvene stvari.
Šolarji so bili presenečeni nad možnostmi, ki jih obiskovalcem ponujajo ruski muzeji. Ne gre le za možnost virtualnega potovanja, ampak tudi ogleda in sodelovanja na predavanjih, v izobraževalnih projektih in seminarjih. Večina otrok je iskreno priznala, da jih umetnost dosti ne zanima, vendar ko se je izkazalo, da umetnost ni samo slikarstvo, ampak tudi glasba, arhitektura, literatura, je število ljubiteljev umetnosti takoj postalo večje.
Virtualno potovanje je trajalo slabo uro, nato pa so otroci povedali, kaj je bila zanje najzanimivejša izkušnja. Mnogi so želeli tiste umetniške stvaritve, ki so bile predstavljene virtualno, videti tudi na lastne oči.
»Kolikor se spomnim, sem vedno risala, ko smo danes gledali slike, pa sem se začela zavedati, da bi rada izvedela več o tem, kaj se skriva za vsako izmed njih, kakšno zgodbo imajo. Če bi šla v Rusijo, bi najprej obiskala cerkve in pogledala ikone. Zelo mi je zanimiva samobitna kultura naroda,« je dejala Miša Rakovec, učenka 9. razreda OŠ Oskarja Kovačiča iz Ljubljane.
Za ljubitelje umetnosti Ruski center znanosti in kulture v Ljubljani (RCZK) začenja projekt V muzej brez vodiča. Tečaj je posvečen ruski umetnosti in zajema obdobje od 17. stoletja do sodobnosti. S projektom ne želijo samo seznaniti javnost s konkretnimi deli ruskega slikarstva, ampak tudi prebuditi zanimanje za nadaljnje samostojno iskanje in globlje poglabljanje v zanimive teme.
Avtorica projekta je zgodovinarka umetnosti Jevgenija Marija Škonda. Več o temah predavanj in prijavah izveste na spletni strani Ruskega centra, elektronskem naslovu info@ruskicenter.si ali telefonski številki + (386) 143-45-998.
Spoznajte še: Jesen v desetih podobah ruskih umetnikov