Mojster hiperrealizma Aleksej Butirski, rojen v Moskvi, spada v elito ruske umetniške scene. Njegova dela so prisotna v galerijah in zasebnih zbirkah v Franciji, Angliji, Avstriji, Nemčiji, Švici, Kanadi in ZDA.
Butirski ima najraje prizore iz mesta, iz življenja velikih mest in njihovih prebivalcev, s snegom prekritih ali dežjem zalitih ulicah.
Moskva ima posebno mesto v Aleksejevem opusu, vendar niso zapostavljena niti druga mesta. Na slikah Butirskega vidimo tudi nočne prizore iz Benetk, Amsterdama, Prage …
Butirski vedno slika mesta v nočnem času, saj verjame, da se samo v mraku razkrije resnični duh mesta po njegovi dnevni, bučni in razburjeni hibernaciji.
Zimski mestni prizori dajejo vtis udobja in spokojnosti. Kljub mrzlim nočem in debelim slojem snega na strehah se iz vsakega stanovanja blešči svetloba. Tu se odvija življenje.
Butirski ima posebno zanimanje za prikazovanje mestnih kavarn in njihovih obiskovalcev. Umetnik tudi tu ne zapostavlja svojega sloga. Njegove ulice so mirne in tihe, nekaj poznih obiskovalcev sedi v kavarni tik pred zaprtjem. Nikomur se nikamor ne mudi, prisoten je samo absoluten mir.
Aleksej ne verjame v enostavno kopiranje resničnih krajev, saj potem umetnik sploh ne bi bil potreben, zadoščal bi fotoaparat. Sam pravi, da je najpomembnejše to, da si zapomniš izvirni vtis s tistega kraja in ga predelaš v svoji duši. Umetnik tako na sliko prenese tudi svoja občutja, ta pa se potem prenesejo tudi na opazovalce slik.
Za Alekseja je vir navdiha življenje samo. »Povsod okoli sebe najdem mir in harmonijo,« pravi on.
Umetniški kritiki trdijo, da kakovost svetlobe ter vešče variiranje moči svetlobe in teme na slikah Butirskega spominjata na dela Claudea Lorraina ali Caravaggia.
Mnoge slike Butirskega prikazujejo dež nad mestom. Sam pravi, da je vedno veličastno slikati naravo z njenimi številnimi obrazi. Ruski umetnik je prepričan, da »slabo« vreme ne obstaja.
Spoznajte še 10 slikarskih mojstrovin iz Tretjakovske galerije!