Sredi Rusije bodo ob 18. uri razpravljali o razmerah in posebnostih zgodovinskega obdobja, v katerem je živel in ustvarjal Ivan Cankar, ter o najrazličnejših interpretacijah pisateljevih del. O njem bodo govorile tri ruske poznavalke slovenske kulture in zgodovine: Ana Bodrova (Sanktpeterburška državna univerza), Nadežda Pilko in Tatjana Čepelevska (obe z Inštituta za slavistiko Ruske akademije znanosti), moderirala pa bo še ena poznavalka, direktorica Centra slovanskih kultur Julija Sozina.
Poleg okrogle mize bodo na uvodni večer predstavili projekt Svetovni dnevi Ivana Cankarja. Lektor slovenščine na Moskovski državni univerzi M. V. Lomonosova Boštjan Božič je skupaj s študenti slovenščine na obeh državnih univerzah v Moskvi in v Sankt Peterburgu pripravil "Antologijo literature Ivana Cankarja s prevodi v tuje jezike", študenti slovenščine pa svoje prevode Cankarjevih izbranih del v ruščino. Ruske goste bo zagotovo zelo pritegnila tudi istočasna otvoritev razstave del arhitekta Jožeta Plečnika.
Pika na i »cankarjanskim dnem« bo v torek ob 18.30, ko bodo v centru predvajali še dokumentarni film Cankar v režiji Amirja Muratovića.
V Rusiji tradicionalno zanimanje za Cankarja
Ana Bodrova je že spomladi povedala slovenskim novinarjem, da v Rusiji vlada tradicionalno zanimanje za Ivana Cankarja, ki so ga v ruščino prevajali že za časa njegovega življenja. »V sovjetskih časih je bil popularen, saj je bil ideološko ustrezen, in takrat so prevedli veliko njegovih del [med drugim tekst Se spomnite, kako sem postal socialist, op. p. Večera]. Največ ponatisov je seveda doživel Hlapec Jernej in njegova pravica. Po perestrojki so ga še vedno prevajali, založnik je bil pravoslavni duhovnik, ki je bil izredno navdušen nad Cankarjem, prevajalka Maja Riževa pa je tako oboževala avtorja, da je vse delo opravila zastonj,« je razkrila Bodrova ob gostovanju na konferenci Slavistični znanstveni premisleki konec maja na Filozofski fakulteti v Mariboru.
Bodrova je prav tako razkrila, da Cankrjeva dela še danes radi berejo mladi Rusi, zlasti tisti, ki se učijo slovenščine. »Všeč jim je, ker so njegova dela kratka. To ni Tolstojev roman. In nimajo travm kot otroci v Sloveniji, saj ga berejo kot študenti in so vajeni takšnih pesimističnih pisateljev,« je po pisanju Večera takrat omenila Bodrova.