Preden je Ermitaž postal eden najboljših svetovnih muzejev, so bile njegove umetnine zasebna zbirka carice Katarine Velike. Francoska beseda »ermitage« pomeni »puščavniška celica« oz. »zatočišče«. Šele leta 1852 so naraščajočo zbirko umetnin odprli za javnost.
Ogromen muzej hrani več kot 3 milijone primerkov, od tega jih je v 350 dvoranah razstavljenih samo pet odstotkov. Če bi obiskovalec porabil minuto za ogled vsakega eksponata in se vračal v Ermitaž vsak dan za 8 ur, bi za ogled vseh stvari v muzeju potreboval nič manj kot 10 let.
Tradicija »zaposlovanja« mačk se je začela v 18. stoletju, saj so bile odlične lovke na podgane. Danes več deset mačk še naprej opravlja to ključno nalogo.
Ermitaž je poln duhov, od Petra Velikega do zadnje carske družine Romanovih. Nekateri pojavi so za Rusijo prav nenavadni: pravijo, da se med polno luno pod nogami kipa sedeče egipčanske boginje Sekmet pojavi bazen iz krvi.
Ermitaž ima največjo zbirko Rembrandtovih del izven Nizozemske. Med 24 slikami so tudi mojstrovine, kot je npr. Vrnitev izgubljenega sina in Flora.
Zadnja carska družina je imela v Ermitažu lastno garažo z več kot 50 avtomobili. Vsi so skrivnostno izginili med revolucijo 1917.
Čeprav je razstavljenih na tisoče umetniških del, je preostali del še naprej skrit pred očmi javnosti. Celo muzejski uslužbenci pogosto ne vedo, katera dela so hranjena v skladišču. Leta 1960 je nek umetniški strokovnjak iz Nizozemske pil čaj z zaposlenimi in slučajno opazil del neke slike, ki je bila skrita za omaro. Izkazalo se je, da gre za sliko Dioniz, Venera in Cerera nizozemskega slikarja Hendricka Goltziusa. Od takrat naprej umetniški strokovnjaki nenehno sanjajo, da bi v Ermitažu našli kakšno izgubljeno in pozabljeno umetnino.
Preberite več o priljubljenih in spoštovanih mačjih čuvajih v Ermitažu.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
