Iz znamenite ruske Tretjakovske galerije so ukradli znano sliko krimske gore

museumsnob/t.me/Global Look Press
Po dostopnih informacijah sta dva moška ukradla sliko Arhipa Kuindžija »Aj-Petri, Krim«. Kako je mogoče, da ga ni opazil nihče od številnih muzejskih delavcev in obiskovalcev, in zakaj ravno ta slika?

V nedeljo, 27. januarja, se je razstava del slavnega umetnika Arhipa Kuindžija v Tretjakovski galeriji v Moskvi spremenila v prizorišče zločina. Eden od obiskovalcev je z zidu naenkrat pograbil eno od slik, sliko Aj-Petri, Krim, in neopazno zapustil dvorano, ne da bi pritegnil pozornost muzejskih delavcev ali obiskovalcev. Šele čez nekaj časa so incident opazili na videoposnetkih in sprožili alarm.

Policija je blokirala izhode in pregledala obiskovalce, toda to ni pomagalo, vsaj na začetku. Vendar so že danes, 28. januarja, zjutraj sporočili, da so v vasi v okolici Moskve pridržali tatu, ki je pobegnil s prizorišča v belem mercedesu. Pred kamero je zanikal, da bi karkoli ukradel ali kakorkoli kršil zakon, trdil je, da se ne spomni, kaj je počel en dan prej. Vseeno je policija sporočila, da je osumljenec skril sliko na gradbišču. Sliko so že našli in je povsem nepoškodovana.

Kako je sploh lahko tako zlahka ukradel sliko?

To se je zgodilo kot strela z jasnega. Tretjakovska galerija spada med največje ruske muzeje umetnosti in bi morala biti dobro varovana, toda lopov je svoje dejanje izpeljal z veliko lahkoto. Moški je bil »oblečen kot muzejski delavec« in je samo pograbil sliko z zidu, se postavil za steber, da jo je odstranil iz okvirja, ter odšel s prizorišča, je pisalo na kanalu Museum snob na aplikaciji Telegram. Policija pa pravi, da ga je v avtu čakal pomočnik.

Priče so dejale, da so bile popolnoma prepričane, da je bil to delavec muzeja, zato se nihče ni odzval na krajo. Novinarska agencija TASS je omenila, da je policija prišla v galerijo praktično takoj, saj jo je nekdo že klical zaradi kraje krznenega plašča v garderobi.

Kaj je takega na tej sliki in kdo je tale Kuindži?

Arhip Kuindži (1842-1910)

Arhip Kuindži (1842-1910) je umetnik grškega izvora, ki spada med najboljše krajinske slikarje v Rusiji, še posebej slaven je zaradi svojega dela s svetlobo. »Ustvarjanje iluzije luči je bila njegova božanska veščina in še nobeden drug umetnik ga v tem ni uspel doseči,« je o Kuindžiju rekel Ilja Repin, še veliko slavnejši ruski slikar.

Kuindži je imel težko, a plodno življenje. Trikrat se je poskušal vpisati na Imperialno akademijo umetnosti, potem je vstopil v gibanje socialno usmerjenih umetnikov Peredvižniki (»Potepuhi«). Za njegova malce ekstravagantna poigravanje s svetlobo so ga tako hvalili kot grajali. V letih 1881-1901 je kar 20 let pavziral in ni predstavil ene same nove slike.

»Aj-Petri, Krim« spada med slike iz obdobja 90. let 19. stoletja in prvega desetletja 20. stoletja. Kot pove že naslov, prikazuje eno od najslikovitejših gorskih verig na Krimu z vrhom Aj-Petri, ki je upodobljena v različnih odtenkov modrine. To ni najslavnejša ali najdražja slika Kuindžija, a ima še vedno visoka vrednost – zavarovana je za 12 milijonov rubljev (181.000 $).

Kaj sledi?

Aj-Petri bo sedaj služila za dokaz na sodišču, sporoča policija. Preostala razstava sedaj še poteka naprej, Tretjakovska galerija pa je v izjavi za javnost zagotovila, da je po vsem muzeju okrepila varnostne ukrepe.

Skrajni čas! Spomnimo, da to ni prvi incident z razstavljenimi znamenitimi slikami: 25. maja 2018 je pijan vandal tolkel s kovinsko palico po slavni sliki »Ivan Grozni in njegov sin Ivan« in jo močno poškodoval (restavracije še niso začeli). Upamo, da niso nepridipravi ukradli ali poškodovali še kakšne druge slike.

Priporočamo šeImate na voljo le eno uro v Tretjakovski galeriji? Poiščite teh 10 mojstrovin!

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke