Ulični umetnik, ki spreminja podobo ruskega mesta (FOTO)

Kultura in šport
ALEKSANDRA GUZJEVA
Nedolgo nazaj je bila ulična umetnost v Rusiji dojeta še kot nekaj, s čimer se ukvarjajo predvsem najstniški prestopniki. Danes pa prebivalci provincialnih ruskih mest dobesedno tekmujejo, kdo bo bolj polepšal podobo svoje lokalne arhitekture.

Artjom Filatov je 27-letni umetnik, ki ima cilj rešiti svoje rojstno mesto Nižni Novgorod, veliko industrijsko središče 600 vzhodno od Moskve. A tukaj ne mislimo svežega in na novo »prebarvanega« Nižnega Novgoroda z brezhibnih razglednic, ki smo ga lahko občudovali med svetovnim prvenstvom v nogometu. Mesto, ki ga rešuje Filatov, se začne tam, kjer se končajo glavne ulice – okoli vogalov in stranskih poti. Samo streljaj od burnega dogajanja se skrivajo majhne lesene hiše, ki jim prikladno pravijo »gniluški« ali »posipuški« (iz besed »gnilo« in »propad«). Ravno v teh hišah Artjom namreč najde pravo lepoto svojega mesta.

Nekatere hiše so že zapuščene ali požgane do tal, a mnoge se še da rešiti. Artjom želi, da bi ljudje spremenili svoj pogled na stare stvari in se začeli zanimati za arhitekturo stranskih ulic, ki se pojavi takoj, čim skreneš za vogal. Umetnik upa s svojim projektom tudi osvežiti izgled starega mesta, v upanju, da bo s tem preprečil reorganizacijo tukajšnjih zemljišč – tema, ki je v Rusiji zelo pogosta, mimogrede.

Najprej je Artjom poskušal samoiniciativno spremeniti pogled domačinov Nižnega Novgoroda: od leta 2011 naprej je barval zapuščene ali požgane hiše, saj za to ne potrebuje dovoljenja za delo. Nato se je premaknil še stopničko višje do vseljenih hiš in začel pridobivati dovoljenja od lastnikov. Zmeraj je iskal eksotične rešitve, nato pa se je končno odločil za širši socialno kulturni pristop. In sreča se mu je nasmehnila ...

Alternativne znamenitosti

Vse se je začelo s festivalom ulične umetnosti, ki ga je Artjom organiziral za neko neprofitno organizacijo, za katero je delal. V Nižni Novgorod so se zgrnili najboljši umetniki iz vse Rusije, da bi starim zgradbam dali klasično preobrazbo. Na Artjomovo veliko presenečenje se je na pobudo odzvalo tudi ogromno število domačinov. Kot se je izkazalo, se prebivalci mesta niso strinjali z lokalno upravo o tem, da so hiše propadle in neuporabne, zato so tudi oni želeli ohraniti zgodovino in na koncu nove mojstrovine začeli predstavljati kot alternativne znamenitosti.

To je zgodba o tem, kako je bil med 2014 in 2016 postavljen festival z naslovom Novo mesto: Starodavno.

Organizatorji so se morali najprej sestati z vsemi lastniki hiš, da so dobili dovoljenja.

»Leta 1943, ko sem bila rojena, so me prinesli domov in položili na tole posteljo,« je organizatorjem povedala Tatjana, ena od prebivalk starih hiš. »Tukaj sem preživela vse svoje življenje. Tudi življenja mojih prijateljev in sosedov so tako ali drugače povezana s to hišo. Nemogoče, da bi se ji lahko odpovedala!«

Nek drug prebivalec, Jurij Kulikov, je rekel: »Moj dom je najsvetlejša stvar mojega življenja. Imel sem že nočne more o tem, da sem se izgubil, in nisem našel poti nazaj.«

Politična angažiranost domačinov je bila Artjomu v ogromno pomoč, da je lahko premagal birokratske ovire in zagotovil, da je bilo vse po zakonu.

O uličnem festivalu je bil posnet dokumentarec Tople stene (v ruščini):

»Vrnitev domov«

A Artjom se je odločil, da bo v prenovi stavb šel še dlje. V centru mesta je odkril obrabljeno leseno hišo, ki je nekoč pripadala lokalnemu muzeju ruske inteligence, in se odločil, da ji znova vdahne življenje. »Zgradba je bila zapuščena, niti elektrike ni imela,« se spominja.

S trdim delom je umentik uspel staro zgradbo povezati na telefonsko in električno omrežje, ter ji s tem vrnil nekdanjo slavo. Motivirala ga je ideja o tem, da bi hišo nekoč morda lahko uporabljal kot atelje za svoja dela in kot prostor za javne diskusije.
Nato je organiziral razstavo z naslovom Vrnitev domov, ki je bila velik uspeh in prejela celo veliko nagrado za inovacijo kot najboljši regionalni projekt leta 2017. Tematika razstave se je dotikala prav s ponovno konceptualizacijo starih urbanih prostorov.

Artjom je vložil ogromno v to, da bi obnovil staro zgradbo, zato se je zanjo bil tudi pripravljen boriti. Med pripravami na svetovno prvenstvo v nogometu leta 2018 je bilo predvideno, da staro hišo prekrijejo z ogromnim panojem. Ker je šlo za objekt kulturne dediščine, noben drug poseg ni prišel v poštev. A Artjom je uspešno preprečil tudi to in zgradba je ohranila svoj klasični stil.

Mestne oblasti do pred kratkim niso kazale kaj dosti podpore za njegove projekte, niti niso v njih sodelovale. A nov župan in guverner sta nedavno oznanila načrte za široko preobrazbo zgodovinskih spomenikov v mestu. Artjom upa, da bosta držala obljubo.

Razstava v krematoriju

Trenutno je Artjom na polno zaposlen s pripravami na prihajajočo razstavo, ki bo v dokaj nenavadnem prostoru – novem zasebnem krematoriju. »Predlagal sem razstavo, ki bi izpostavila temo zadnjega slovesa, kako umrla oseba ostane v spominu in na kak način so poudarjeni njeni življenjski dosežki. To je dobra priložnost za odpiranje te teme, ki še zmeraj velja za tabu,« meni umetnik.

Preberite še:

Ali zaupate svojim očem? Potem si oglejte te ruske tridimenzionalne grafite (FOTO)