Zakaj umetnik Andrej Kuzkin ustvarja figure iz kruha?

"Strah"

Marina Ragozina
Razkrivamo, kako umetnik Andrej Kuzkin raziskuje človekovo dušo skozi kruh, pri tem pa črpa iz ruske zaporniške tradicije in pravoslavnega simbola Kristusovega telesa.

Človek iz kruha, ki ima danes središčno mesto v delih Andreja Kuzkina, še pred 15 leti sploh ni zanimal tega umetnika. Antropocentrizem, osredotočenost na človeka v kulturi, je bil takrat zanj napaka.

Ustvarjanje je začel z abstraktnimi krajinami, samo nebo in zemljo je slikal na papirju s tehniko gvaš. Pozneje mu je očim, umetnik Jevgenij Gor, predlagal, da se začne ukvarjati z resnejšimi gradivi in tako so se rodile obsežne konceptualne inštalacije. S cementom, peskom in glino je upodabljal zemljo, raztopljen svinec je uporabljal za upodobitev vode, stopljen aluminij pa za upodobitev neba. »Za organske snovi in travo sem vzel pravo slamo in jo prepojil z lepilom PVA. To je bila takšna naivna prvobitna alkimija. Dela so nekako spominjala na Anselma Kieferja, Antonija Tàpiesa ali umetnost Papuancev, ko je rekel eden od mojih sosedov na vasi.«

Vzporedno je Andrej izvajal performanse. Na umetniški sceni so si dobro zapomnili njegov prvi poskus na tem področju na Bienalu mlade umetnosti v Moskvi leta 2008. Z vrvjo se je privezal na središče bazena s tekočim betonom in hodil v krogu, dokler je imel moči, da »mesi« maso, ki se je počasi strjevala.

Od gvaša in cementa h kruhu

Hodil je na razstave in bienale, prejemal nagrade, a se je Andrej odločil, da mora v svojem plastičnem sistemu najde mesto za človeka in zanj pripravi svoj material. Zazdelo se mu je, da bo za to najbolj primeren in poseben kruh. Šele pozneje se je začel zavedati, da mu je s tem uspelo združiti več kulturnih kodov.

»Po eni strani sem vključil krščansko simboliko (kruh kot simbol Kristusovega telesa) in simboliko žrtvovanja iz predkrščanskih časov (samo pomislimo na sprejeme s kruhom in soljo). Po drugi strani obstaja v Rusiji zaporniška tradicija lepljenja kruha. Vse to se je zlilo skupaj, spojilo, se združilo v moji glavi v močno energetsko točko,« pojasnjuje Andrej.

V Rusiji je kruh tudi simbol sitosti, zato je to odličen »material«, s katerim lahko predaja ruskemu človeku sporočila o stvareh, ki se tičejo vseh: »Vsi imajo telo, ki je minljivo. Enako kruh ni večen material, ni kot bron, razpade.«

Kuzkin je imel leta 2010 osebno razstavo Heroji Levitacije v Stella Art Foundation. Tam je prvič pokazal svoje figure iz kruha: tri ogromne nage ljudi, ki so s pozami nakazovali, da jih zatira zemeljska gravitacija. Leto pozneje so te figure predstavili v Benetkah, a je bil umetnik skrajno razočaran. Zdelo se mu je, da ga nihče ni res razumel.

»Vsa ta simbolika, o kateri sem govoril, tam ne šteje. To je v prvi vrsti ruska tema. Mi se rojevamo s tem kompleksom žrtve. Neskončno trpimo in ne spoštujemo osebnosti konkretnega človeka, smo kruti in sentimentalni hkrati. Za povrh tudi kruh tam nima takšne simbolične vrednosti. Zanje je to preprosto hrana,« pripoveduje Andrej.

Po tej epizodi se je umetnik odločil, da stopi med ljudstvo. Pripravil je posebno akcijo: zlepil je veliko malih figuric in jih šel prodajat v podzemni podhod pri svoji delavnici na Hlebozavodskem prehodu v Moskvi. »Smešno, a ne?« Figurico je kupil samo en osemletni fantek za pet rubljev, čez dve uri in pol pa je umetnika iz podhoda nagnala policija.

Ta performans je bil posnet in prikazan na naslednjem bienalu v Benetkah. Andreju se zdi, da so tole tujci malo bolje razumeli, obstajal je kontekst: »Vsi ti 30-letni narkomani na berglah, ovenele babice in drugi delovni narod, ki živi v moji četrti na jugu Moskve. Ne samo neke figurice iz kruha.«

Čez eno leto pozneje je spet šel med narod. Ves teden je lepil človečke z zapornikom iz preiskovalnega zapora Beli labod v Krasnojarsku. O tem projektu je bil posnet film, ki ga zaznamujejo Kuzkinovi filozofski dialogi.

Razmnožujejo se!

Andrej bo kmalu končal bivanje v umetniški rezidenci moskovskega ustvarjalnega grozda Fabrika, kjer je preživel zadnje leto. Tukaj so se njegovi človečki razvijali, »se zmanjšali v velikosti, se razmnožili in postali bolj žalostni«.

V delavnici se je pojavilo 1104 človeških figuric v višini 10-15 centimetrov, ki bodo vključeni v veliko inštalacijo z naslovom Molilci (tisti, ki molijo). Figure bo vstavil v cementne škatlice, ki bodo zložene v tri zidove v višini 440 cm ter dolžini in širini 360 cm. Vse skupaj bo pokazal javnosti nekje v Moskvi, čeprav trenutno še ne ve, kje točno.

»Rad bi zbral skupaj vse figure in naredil veliko 'kruhovsko' razstavo. Ne vem, zakaj, ampak zdi se mi, da to ni pomembno samo zame …«

Si lahko zamislite ameriškega predsednika, kako pleše kazačok v ruski vasi? Spoznajte umetnika Slavo Ždanova v članku Kako bi izgledal Trump, če bi živel v Rusiji?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke