»Otroci jedo Lenina« in še 9 norih akcij sodobnih ruskih umetnikov

Umetniške akcije v Rusiji predstavljajo odziv ustvarjalcev na družbeno in politično dogajanje, podobno kot povsod po svetu. Pogosto si za način izražanja izberejo provokacijo, včasih celo nezakonito. Neredko se takšne akcije končajo z aretacijami ali kazenskimi postopki. Spomnili smo se nekaterih najodmevnejših umetniških akcij v sodobni zgodovini Rusije.

1. »E.T.I.-tekst«

Akcija E.T.I.-tekst na Rdečem trgu

Anatolij Osmolovski

Leta 1991 so mladi umetniki iz gibanja E.T.I. (»Ekspropriacija territorii iskusstva« oziroma »Razlastitev ozemlja umetnosti«) na Rdečem trgu organizirali akcijo »E.T.I.-tekst«, s katero so protestirali proti omejevanju kletvic v javni sferi. 18. aprila so s svojimi telesi na glavnem moskovskem trgu sestavili znano rusko kletvico iz treh črk za moški spolni organ.

Akcija je trajala kakšno minuto, zatem je milica vse udeležence akcije začasno pridržala in jih pozneje izpustila.

Idejni vodja tega protesta je bil Anatolij Osmolovski, eden od ustanoviteljev moskovskega akcionizma 90. let 20. stoletja, ki je bil za to akcijo obtožen zlonamernega huliganstva. Toda sojenja na koncu ni bilo, saj so primer zaprli zaradi pomanjkanja znakov kaznivega dejanja.

2. »Stekel pes«

Oleg Kulik v akciji v Moskvi imitira besnega psa

Reuters

Oleg Kulik je začel svojo pot kot umetniški direktor in umetnik zasebne moskovske galerije Ridžina, ko se je odločil, da jo zapusti, pa je ostal brez zaslužka. V enem od intervjujev se je v šali spominjal, kako je pristopil k galeristu Maratu Gelmanu in mu predlagal, da bi varoval vhod v njegovo galerijo. Obljubil mu je, da bo zvest kot pes na verigi.

Tako je leta 1994 Kulik izpeljal svoj prvi performans z naslovom Stekel pes. Umetnik je bil gol, pretvarjal se je, da je pes, in je skakal na mimoidoče ljudi. Po ulici ga je na ketni peljal drugi akcionist Aleksander Brener.

Podoba pasjega človeka se je Kulika trdno prijela še za naslednjih 20 let. Akcijo je ponovil v Zürichu, kjer je podil ljudi proč od razstave Nika Pirosmanija. Leta 1997 pa je uspel priti celo v New York in izpeljal akcijo »Jaz grizem Ameriko, Amerika grize mene«.

3. »Rojstvo sončnega človeka«

Umetnik Car Vava

Fjodor Savincev/TASS

Sam umetnik zatrjuje, da pred njim tega v Rusiji ni delal še nihče. Leta 1995 je v hladilnem kombinatu Ice-fili potekala otvoritev razstave »Zmrznjena umetnost«. Car VAVA (psevdonim Vladimirja Aleksandrova) je sedel v dvorani in si s skalpelom na prsih izrezal krono. Potem je zbiral kri na sladoledu, delil »desert« na pladnju in predlagal gledalcem, da se posladkajo.

»Ko sem delal ta performans, bliskavice na desetine kamer kar niso pojenjale (tudi pozneje jih ni bilo nikoli več toliko, kakor se jaz spominjam),« je leta 2009 pisal umetnik v svojem blogu na strani Livejournal.

4. »Prva rokavica«

Kommersant

Že omenjeni Aleksander Brener se je leta 1995 odločil, da bo dal izziv ruskemu predsedniku Borisu Jelcinu. Na mrzel februarski dan je Brener stopil na Rdeči trg z boksarskimi rokavicami in v kratkih hlačah ter začel skandirati: »Jelcin, pridi ven!«

Akcija se je zapisala v zgodovino pod imenom »Prva rokavica« in je predstavljala protest proti pošiljanju vojske v Čečenijo, ki jo je podpisal Jelcin.

Galerist Marat Gelman se spominja, da je milica pridržala »boksarja« šele čez pol ure in ga potem tudi hitro izpustila.

5. »Barikada«

Dmitrij Golovkov

Ko je bila leta 1998 kriza na vrhuncu, sta si umetnika Avdej Ter-Oganjan in Anatolij Osmolovski izmislila najbolj množično rusko umetniško akcijo in na ulici Bolšaja Nikitskaja v Moskvi postavila prave barikade. Prehod je bil zaprt s kartonskimi škatlami, na vrhu pa so bili transparenti v ruščini in francoščini, saj je akcija potekala ravno ob 30. obletnici francoskega študentskega upora leta 1968.

Umetnika sta podala oblastem zahteve, med katerimi so bile tudi plače v višini 1200$ za vse udeležence akcije, dovoljenje za uživanje drog ter pravica do brezplačnega potovanja brez viz po vsem svetu.

Čez tri ure se je kolona obrnila proti Kremlju in začela skandirati: »Mi smo zmagali! Zdaj bomo hodili po premaganem mestu!« Pozneje so udeležence pregnali miličniki.

6. »Mavzolej, ritualni model«

Viktor Velikžanin/TASS

Predstavljajte si ritualno dvorano, v kateri na sredini stoji grobnica. Odzvanja glasba za žalovanje, ljudi hodijo v vrsti in se poslavljajo od pokojnega. Ampak sedaj si predstavljajte, da namesto grobnice voditelja svetovnega proletariata Vladimirja Lenina tam v resnici stoji torta in ljudje hodijo tja zato, da bi pojedli košček velikega voditelja.

Ironična akcija Jurija Šabelnikova se je zgodila 1998 in je številne razjezila. Verjetno je bil spomin na idole Sovjetske zveze še preveč živ. Časniki tistega časa so pisali, da lahko samo »skrajno nemoralni ljudje s shizoidno motnjo lahko ustvarijo takšno amoralno, svetoskrunsko dejanje«. »Cinično znašanje nad spominom na velikega voditelja« so obravnavali celo v ruskem parlamentov. Enega od poslancev so povabili k sodelovanju v akciji, a ta ni želel sodelovati v »ljudožerstvu«.

7. »Južni brezbožnež«

Arhiv A. Astahove/Wikipedia

Na umetniški razstavi v Moskvi je 4. decembra 1998 Avdej Ter-Oganjan organiziral akcijo: najprej je razmestil reprodukcije ikon na stojnicah med slikami, nato pa predlagal obiskovalcem, da jih oskrunijo za določeno plačilo. Interesentov ni bilo, in nato je sam umetnik začel uničevati reprodukcije s sekiro. Ustavil ga je varnostnik, ki so ga poklicali ogorčeni obiskovalci.

Tedanji patriarh Ruske pravoslavne cerkve Aleksij II. je ostro kritiziral to akcijo. Sprožen je bil kazenski postopek po 282. členku Kazenskega zakonika Ruske federacije zaradi dejanj, ki spodbujajo sovraštvo na narodnostni, rasni ali verski osnovi. Ter-Oganjan je pobegnil iz države in zaprosil za politični azil na Češkem, kjer živi še danes. Leta 2010 je kazenski postopek zastaral.

8. »Ne verjemi svojim očem«

Arhiv A. Astahove/Wikipedia

Oleg Mavromatti je vedno veljal za drzno osebnost. Urejal je pankovsko revijo in bil frontmen svoje pank skupine, sodeloval je v radikalni umetniški skupini Neceziudik ter režiral eksperimentalne filme.

V samem središču Moskve je 1. aprila 2000 izpeljal drzno akcijo. Pomočniki so ga privezali na lesen križ in mu prebili roke z 10-centimetrskima žebljema. Na umetnikovem hrbtu je bil vrezan napis: »JAZ NISEM BOŽJI SIN.«

Mavromatti je takole pojasnil svojo akcijo: »Ta prizor simbolizira resnično trpljenje, resnično žrtvovanje, česar se že od nekdaj dotika umetnost.«

Tudi proti temu umetniku je bil sprožen postopek po 282. členu KZ RF zaradi spodbujanje verske sovražnosti, vendar sodišče ni uspelo podati sodbe. Mavromatti je namreč pobegnil v Bolgarijo. Sedaj živi v ZDA.

9. »K**** v lovkah FSB-ja«

Umetniška skupina Vojna

Člani umetniške skupine Vojna, ki je predhodnica Pussy Riot, so med petjem poljubljali miličnike in organizirali seksualne orgije v muzeju. Zares zasloveli – in prejeli celo državno nagrado Innovacija na področju sodobne umetnosti – pa so z akcijo »K**** v lovkah FSB-ja«.

Leta 2010 so člani skupine narisali 65-metrski falus na sredini Livarskega mostu preko reke Neve v Sankt Peterburgu. Ko se je dvižni most začel dvigati, se je »dvignil« tudi organ in se kitil naravnost nasproti zgradbe oddelka FSB-ja.

Člani skupine Vojna pravijo, da je bila akcija njihov odgovor na okrepljene varnostne ukrepe tajnih služb med Peterburškim ekonomskim forumom.

Enega od aktivistov, Leonida Nikolajeva, so takrat pridržali in mu naložili kazen za manjše huliganstvo.

10. »Pritrditev«

Reuters

Na dan policistov 10. novembra 2013 je Peter Pavlenski čisto nag pribil svoja lastna moda z žebljem na tlakovec na Rdečem trgu. Policija je umetnika zakrila z odejo in počakala na prihod reševalcev, ki so tudi rešili Pavlenskega.

Umetnik je bil že prej znan po protestnem mučenju samega sebe (zašil si je usta, nag se je ovijal v bodečo žico), ampak tukaj je pa res presegel samega sebe.

Po njegovih besedah je s pribijanjem mod na tla simboliziral politično apatijo ruske družbe.

Preidimo sedaj k malo nežnejši umetnosti: Realistične slike, ki vam bodo približale rusko dušo

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.