Kaj se je Gandhi naučil od Leva Tolstoja?

Mahatma Gandhi in Lev Tolstoj, dva velika uma iz zgodovine človeštva, se sicer nikoli nista srečala v živo, a sta si eno leto izmenjevala pisma. Pomembnosti njune komunikacije ne gre podcenjevati.

»Največji apostol nenasilja današnje dobe,« »Velik učitelj, ki je zame že dolgo eden od vzornikov,« so nekatere besede, s katerimi je Mohandas Karamčand Gandhi (1869-1948) opisoval Leva Tolstoja (1847-1910). Rodila sta se v različnih državah in nekoliko v različnih zgodovinskih obdobjih, predstavljata različni generaciji. Tedaj še mladi in nepoznani Gandhi je iskal modre misli v delih takrat že slavnega Tolstoja.

Bodoči vodja indijskega nenasilnega odporniškega gibanja je pozneje povedal, da so dela ruskega pisatelja in filozofa močno vplivala nanj. »Tolstojevo delo Božje kraljestvo je v vas me je povsem prevzelo, name je pustilo močan vtis. Preden sem se srečal s samostojnim razmišljanjem, odločno moralnostjo in iskrenostjo te knjige, so se mi vse prejšnje knjige zazdele nepomembne,« je svojčas pripovedoval Gandhi.

Velika uma Rusije in Indije sta prišla v stik leta 1909. Decembra 1908 je protibritansko usmerjen indijski revolucionar Tarak Nath Das pisal Tolstoju, da bi dobil njegovo podporo indijski neodvisnosti od britanske kolonialne vladavine. Ruski pisatelj, takrat že ena najslavnejših javnih osebnosti, je odgovorila z dolgim pismom z naslovom Pismo Hindujcu, ki ga je Das objavil v indijskem časniku Free Hindustan (Svobodni Hindustan). Če izluščimo bistvo, je Tolstoj sporočal, da se lahko Indijci borijo za neodvisnost od Britancem samo po načelu ljubezni.

»Ne upirajte se zlu, a tudi sami ne sodelujte v zlu, v nasilnih dejanjih, v delovanju sodišč njihove uprave, pobiranju davkov in, kar je še bolj pomembno, vojski. Takrat vas nihče na svetu ne bo mogel zasužnjiti,« je pisal Tolstoj.

Ilja V. Repin, Tolstoj na Jasni Poljani

Global Look Press

Besedilo se je širilo iz roke v roko in leta 1909 doseglo mladega Gandhija. On je takrat šele začenjal svojo kariero aktivista. Pisal je Tolstoju s prošnjo, da mu dovoli ponatisniti njegovo Pismo Hindujcu v njegovem časniku Indian Opinion (Indijsko mnenje) v Južni Afriki. To je preraslo v enoletno korespondenco, dokler ni Tolstoj leta 1910 umrl (tukaj je na voljo celotno besedilo njunih dopisovanj).

Tolstoj, ki je desetletja iskal odgovore na največja življenjska vprašanja, je v pismih Gandhiju predstavil nekatere svoje ideje. V zadnjih dneh svojega življenja je pisal Gandhiju o prevladujočih lažnih načelih, na katere se je navadilo človeštvo. Ruski mislec mu je govoril, kako je človeška civilizacija na tisoče let živela tako, da je bilo nasilje glavna metoda za zagotavljanje preživetja. Ampak, kot je pravil, takšna pot življenja ni združljiva z veliko bolj naravnim načelom, načelom ljubezni.

Russia in photo

»Dlje kot sem živ (sploh zdaj, ko jasno čutim, da se bliža smrt), raje izrazim to, kar čutim bolj močno od česarkoli drugega in se mi zdi izredno pomembno. V mislih imam to, čemur pravimo obsojanje vsakršnega upiranja s silo, kar preprosto pomeni doktrino zakona ljubezni brez zavajanj. Ljubezen, drugače rečeno, prizadevanje človeških duš za enotnost in podložno obnašanje v odnosu do drugega, ki izhaja iz tega, predstavlja najvišji in dejansko edini zakon življenja, kar vsak človek ve in čuti v globini svojega srca (to se najbolj jasno vidi v otrocih), dokler se ne zaplete v mrežo laži vsakdanjih posvetnih misli … Vsaka uporaba sile je nezdružljiva z ljubeznijo.«

Gandhi (spodaj desno) in tovariša Albert West (sedi, zgoraj levo) ter Hermann Kallenbach (s psom) na Tolstojevi kmetiji v Južni Afriki

Getty Images

Tolstojeva filozofija je tako navdahnila Gandhija, da sta s prijateljem Harmannom Kallenbachom po njem poimenovala svojo kmetijo v Južni Afriki. Stanovalci »Tolstojeve kmetije« so živeli samooskrbno in posvetili svoja telesa trdemu ročnemu delu, misli pa idealom resnice, ljubezni, neprilaščanja, nenasilja in spolne čistosti. Gandhijeve izkušnje s Tolstojeve kmetije so pomembno vplivale na naravo gibanja Swadeshi, ki je zagovarjalo uporabo dobrin, izdelanih v lastni državi.

Misel o trdem ročnem delu izhaja iz Tolstojevega prepričanja, da je glavni smisel življenja samožrtvovanje svojega dela za druge. Tudi sam je v praksi obdeloval zemljo in si sam izdeloval škornje. Poleg tega je bil Tolstoj v svojem času eden najbolj zagrizenih zagovornikov pravic kmetov, ob tem je na svoji posesti odprl še šolo za kmečke otroke.

Mahatma Gandhi in tkanje bombaža, 1910

Getty Images

»Grof Tolstoj je brez dvoma vplival nanj [na Gandhija]. Stari ruski reformist je v preprostosti svojega življenja, neustrašnem zagovarjanju svojih misli in naravi svojega poučevanja o vojni in delu postal dobrodošel zgled za g. Gandhija,« je pozneje pisal Reverend Doke v biografiji o Gandhiju.

Preberite še: Bistvo je v praksi in »živem življenju«, ne pa v »mrtvi črki«

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.