Konec oktobra se je v Moskvi pojavil ogromen obraz Jezusa Kristusa v obliki grafita – ni bil prvi in, kot kaže, tudi ne zadnji. Na nosilnem stebru mostu ga je naslikal 28-letni slikar Aleksander Cipkov. Avtor je moral stati na lestvi: v višino meri slika skoraj pet metrov.
"Prve tovrstne grafite smo - jaz in več mojih sošolcev - pred približno petimi leti naredili na umetniški fakulteti," je Aleksander Cipkov povedal za Russia Beyond. Kot študentje so se znašli na praksi v starem ruskem mestu Rostov Veliki, kjer so se odločili, da si ogledajo zapuščene cerkve in začnejo slikati v njih. "V Rusiji je veliko zapuščenih in uničenih arhitekturnih spomenikov. Na tisoče jih je, vsi so pozabili nanje in se dobesedno drobijo na kose. Zato smo tudi šli tja, da bi pritegnili pozornost," pravi umetnik.
Po fakulteti je Aleksander bolj ali manj slikal le v cerkvah in za cerkve - izdeloval je mozaike in ikone. Na ulico je odšel šele maja letos, za družbo z grafitarji. "Prva stvar, ki sem jo naredil, je bila slika Odrešenika. Izpadlo je kul. Spoznal sem, da bom odslej naprej ustvarjal na tak način."
Slika ikone v obliki grafita je poskus, da bi ikono potegnili iz cerkvenih okvirjev in jo ponovno premislili v novem kontekstu, pravi. "Ikonopisje je lepa umetnost, z njo se je začela renesansa. Toda kljub dejstvu, da je v Rusiji veliko število nadarjenih ikonopiscev, je cerkvena umetnost danes v krizi. Mislil sem si: Zakaj ne bi naredil ikono na novem materialu, ne da pri tem odstopal od cerkvenih pravil?"
Po Aleksandrovem mnenju ima tudi cerkvena umetnost svoj "mainstream", vendar še vedno ni toliko svobode, kot bi si želeli.
"Ko danes zaidemo v navadno cerkev, vidimo pozlačene predmete in umetne, sentimentalne slike, naslikane po okusu cerkvenih babic. Gledaš in ne verjameš, za vsem tem zlatom čutiš laž. Včasih namreč župnija vsiljuje slikarju, naj obrazi Device zasijejo s škrlatno barvo, da bo lepa in naj bodo roke kot žive, da bi se jih želel dotakniti. To je zelo slabo. Vedno sem hotel svobodno risati na ulici, ne da bi bil odvisen od nikogar, gledati vzorce iz 15. in 16. stoletja in poskusiti nekaj svojega."
Kar Aleksander danes ustvarja, je del velikega umetniškega projekta "Posle ikoni" (Po ikoni), v katerem sodeluje več deset umetnikov. Projekt obravnava vse: od organiziranja razstav v muzejih in Katedrali Kristusa Odrešenika do ulične umetnosti. Cilj je obnoviti dialog o krščanstvu v sodobni umetnosti.
Za svoje grafite prejme blagoslov v cerkvi in še nikoli ni naletel na nasprotovanje. "Nasprotovali so do zdaj samo posamezni verski fanatiki in regionalni ikonopisci - ljudje, ki so me našli na družbenih omrežjih in so pisali, da sem obrekoval Kristusovo ime, da lahko zdaj vsakdo na sveti obraz piše ali nariše kaj slabega. A to se še nikoli ni zgodilo. Okoli mojih del se pojavljajo novi grafiti, vendar še nikoli ni nihče narisal čezenj."
Aleksander riše na istem mestu, kjer se ponavadi pojavljajo grafiti katere koli druge vrste - na dvoriščih, strehah, pod mostovi. To so predvsem tihi kotički, pravi. Lahko ga tudi aretirajo zaradi vandalizma. "Res bi rad naredil nekaj veličastnega, ogromnega, na celotni fasadi večnadstropne stavbe," razlaga. Toda zaenkrat mestna uprava teh načrtov ne podpira. Edino delo, ki so ga oblasti odobrile, je bil velik psalm, narejen v kraju Odincovo v Moskovski regiji na festivalu ulične umetnosti.
Priporočamo še: Ali zaupate svojim očem? Potem si oglejte te ruske tridimenzionalne grafite (FOTO)