Od slepe kmetice do generala, ki ni poznal poraza: 7 največjih ruskih svetnikov

Kaj je potrebno, da postaneš svetnik v pravoslavni cerkvi? Ruska pravoslavna cerkev lahko kanonizira pokojnega pravičnika, če je ta prispeval k širjenju pravoslavja, če je zvesto služil Bogu, delal čudeže ali trpel kot mučenec za krščansko vero.
"Sveti ljudje v Cerkvi so tisti, ki so se očistili greha, ki so prejeli milost Svetega Duha in so v našem svetu manifestirali Njegovo moč," razlaga arhimandrit Tihon Sofijčuk, predsednik komisije za kanonizacijo v Kijevski škofiji. Obstaja široka paleta meril za kanonizacijo. Ni nujno, da znajo zdraviti ljudi z dotikom roke, dovolj je, da živijo življenje, polno krščanskih vrlin.

1. Sergij Radoneški (preminil 1392. leta)

Sveti Sergij Radoneški je živel kot menih v obdobju, ko pojem "Rusija" sploh še ni obstajal. V 14. stoletju je bil namreč današnji zahodni del države razdeljen na desetine kneževin, ki so včasih bile v medsebojni vojni, včasih pa v miru. Sergijev oče je med ljudmi užival velik ugled. Bil je prvi menih v zgodovini Rusije, h kateremu so se mogočneži tega sveta obračali za nasvet.

Sergij Radoneški je ustanovil Trojice-Sergijevo lavro, največji ruski pravoslavni samostan. Po kroniki je blagoslovil moskovskega kneza Dimitrija Donskega pred usodnim spopadom s Tatari na Kulikovem polju.
Tudi sam nastanek Rusije kot naroda pravoslavnih kristjan povezujejo s Sergijem. "Pojav ruske duhovne kulture in ruske kulture na splošno, sveta Rusija kot kulturni ideal ... vse to je nedvomno povezano z častitljivim Sergijem," poudarja Vladimir Legojda, predsednik Sinodnega oddelka za odnose z javnostmi in mediji Ruske pravoslavne cerkve.

2. Vasilij Blaženi (sredina 15. - sredina 16. stoletja)

Pravoslavna cerkev globoko spoštuje izjemne jasnovidce, ki so bili kljub navidezni norosti duhovno razsvetljeni in blizu Bogu. Med njimi je najbolj prepoznaven Vasilij Blaženi.
Niti poleti niti pozimi popotnik Vasilij ni imel ustrezne obleke in strehe nad glavo, toda vsa Moskva ga je poznala in spoštovala. Verjeli so, da lahko napoveduje prihodnost, obenem pa je neusmiljeno obsojal greh in vlival strah in spoštovanje celo ostremu Ivanu Groznemu. Po Vasilijevi smrti so bile njegove relikvije hranjene v cerkvi Pokrova Presvete Bogorodice na Rdečem trgu, zato to cerkev imenujejo tudi "cerkev Svetega Vasilija."

3. Ksenija Peterburška (1730 - začetek 19. stoletja)

Tudi Ksenija Peterburška ni bila "od tega sveta". O njenem življenju piše, da je po smrti moža začela nositi njegovo obleko in njegovo ime. Vsem je povedala, da je njen mož živ in da je ona umrla. Vse svoje imetje je razdelila revnim in tako tudi sama postala revna, nato pa je začela tavati po mestu, prosjačiti miloščino in ponoči moliti k Bogu.
"Gospod je zaradi velikih podvigov in trpljenja zveličal svojo izvoljenko že za časa njenega življenja. Božja služabnica Ksenija je bila počaščena z darilom vpogleda v človeška srca in v prihodnost," je v življenjepisu Ksenije Peterburške zapisala redovnica Taisija. Po 45 letih je svetnica zaspala v Gospodu.

4. Fjodor Ušakov (1745 - 1817)

Ta slavni admiral verjetno ni pričakoval, da ga bo Cerkev kanonizirala dvesto let po njegovi smrti. Fjodor Ušakov se je izkazal v 19. stoletju z velikimi zmagami na morju. V celotni karieri ni doživel niti enega poraza in ni izgubil nobene ladje. Nihče od njegovih mornarjev ni padel v roke sovražniku. Zahvaljujoč Ušakovu je Rusija obvladovala Črno morje.

Admiral pa je veliko storil tudi v duhovnem življenju. Na primer, odločno je nasprotoval pijančevanju med mornarji, vse svoje bogastvo je preživel v dobrodelne namene in veliko časa preživel v molitvi v samostanih. "Moč njegovega krščanskega duha se je manifestirala ne le s slavnimi zmagami v bitkah za domovino, temveč tudi z velikim usmiljenjem," je zapisano v izjavi o njegovi kanonizaciji. Admiral Ušakov je od leta 2004 cenjen kot sveti pokrovitelj ruske flote.

5. Serafim Sarovski (1754 - 1833)

Starec Serafim je duhovni naslednik svetega Sergija Radoneškega. Tudi on je živel v gozdu, daleč od vrveža sveta. Ljudje iz cele Rusije so hodili po nasvet k svetemu Serafimu. V življenjepisu piše, da so ga celo medvedi in volkovi ubogali. Nekoč so Serafima oropali roparji in mu s sekiro poškodovali glavo, vendar je svetnik samo molil, da jih Gospod spametuje.
Ljudje so Serafima Sarovskega že za časa življenja spoštovali kot svetnika, Cerkev pa ga je kanonizirala leta 1903 na pobudo cesarja Nikolaja II., ki je prosil svetnika, da bi mu pomagal pridobiti naslednika. Kot je zapisal minister Sergej Vite, sta bila cesar in njegova žena "prepričana, da bo sarovski svetnik zaprosil Boga za dediča po štirih (rojenih) hčerah". In res je cesar Nikolaj prejel dediča.

6. Janez Kronštadski (1829 - 1908)

Za razliko od mnogih drugih svetnikov Janez Kronštadski ni bil menih. Bil je župnik v bližini Sankt Peterburga. Kot piše o njegovem življenju, je verjel, da prebivalci hrupne prestolnice "Kristusa niso poznali bolje kot divjaki Patagonije." Oče Janez je imel župnijo v Kronštadtu, predmestju Sankt Peterburga, kjer so živeli delavci, zaporniki in pijanci.
V takšnih okoliščinah je naredil vse, da je okrepil vero svojih rojakov. Pridigal je, zdravil, pomagal z denarjem ... Postopoma je postal tako priljubljen, da je celo cesarja Aleksandra III. pospremil na oni svet. Oče Janez je celo življenje bil pristaš avtokracije in konservativne desnice. Kljub vsemu človekoljubju ni prizanesel ostrih besed, ko je govoril o sovražnikih pravoslavne vere.

7. Matrona Moskovska (1881 - 1952)

Kmetica Matrona je bila od rojstva slepa in od 16. leta ni mogla niti hoditi. Kot piše o njenem življenju, "ni nikoli jamrala zaradi svoje bolezni, ampak je mirno nosila tisti težek križ, ki ji ga je dal Bog." Tako kot drugi svetniki je tudi Matrona že za časa svojega življenja postala znana med pravoslavnimi kristjani, ki so prihajali k njej po nasvet ali na zdravljenje.

Veliko njenega življenja je minilo v sovjetskem obdobju, ko je ateistična oblast prepovedala pravoslavje. Zaradi tega so se Matrona in njene sledilke morale seliti iz stanovanja v stanovanje in so bile nenehno v nevarnosti, da bodo aretirane. Na koncu ji sovjetska vlada ni storila nič hudega. Slepa svetnica je še vedno ena najbolj priljubljenih svetnikov, h kateremu se Rusi obračajo v bolezni ali v težkih časih.