Pet najbolj kontroverznih spomenikov v Moskvi

Maksim Blinov/Sputnik
V ruski prestolnici stoji več kot 900 spomenikov in kipov. Tukaj naštevamo te, ki v javnosti burijo največ debat.

Spomenik Juriju Dolgorukemu

Legendarni ustanovitelj Moskve knez Jurij Dolgoruki je bil ovekovečen v bronu leta 1947 ob 800. obletnici ustanovitve mesta. Kipar Sergej Orlov se je pri upodobitvi kneza osredotočil predvsem na njegovo bojno opravo in čelado, saj se ni ohranila nobena vizualna podoba njegovega obraza. Neka anekdota pravi, da naj bi ob odkritju kipa nekdo iz množice zakričal »Zelo mu je podoben!« (po neki drugi različici »Sploh mu ni podoben!«). Kakorkoli že, še danes menijo, da si je kipar za upodobitev svojega junaka »sposodil« podobo osrednjega lika iz znamenitega dela Bogatirji slikarja Viktorja Vasnecova.

Spomenik so postavili na Sovjetskem (danes Tverskem) trgu namesto na hitro postavljenega spomenika Sovjetski ustavi, ki je tam stal od leta 1919. Znano je, da so si sovjetske oblasti na vso moč prizadevale ukinjati zapuščino starega Ruskega imperija (vključno s spomeniki), a Stalin je hkrati sanjal o tem, da bi se njegovo vladavino povezovalo z junaki srednjeveške Rusije, kakršni so bili Jurij Dolgoruki, Aleksander Nevski in Ivan Grozni (za zadnja dva je režiserju Sergeju Ejzenštejnu naročil izdelavo filmov). Predani partijci po Stalinovi smrti niso več skrivali svojega nezadovoljstva nad tem, da sredi Moskve stoji spomenik, ki predstavlja tuj razredni element in ki nima prav nobene veze s komunizmom.

Obstajajo tudi dokaj pikantne anekdote o modelu konja. Stalin naj bi v predhodnem ogledu kipa videl kobilo in svetoval, da ji dodajo »moškost«. Naslednji generalni sekretar Nikita Hruščov pa naj bi menil, da so ti atributi moškosti preveliki glede na konja, nakar so jih popolnoma umaknili.

Spomenik maršalu Žukovu

Georgij Žukov je junak Sovjetske zveze in eden od maršalov, ki so državo popeljali do zmage v drugi svetovni vojni. Bil je tudi ta, ki je vodil znamenito prvo parado zmage v Moskvi 24. junija 1945. Fotografije s te parade so navdahnile spomenik Žukovu, postavljenem leta 1995 ob 50-letnici zmage.

Ruske oblasti so za postavitev spomenika odštele ogromno vsoto 3,2 milijona ameriških dolarjev, a skulptura Vjačeslava Klikova in arhitekta Jurija Grigorjeva domačinom ni bila všeč. Glavni razlog za to, je bil konj – ta naj ne bi bil v proporcionalnem razmerju do jezdeca in poleg tega stal še v neestetski pozi. Še več, obraz Žukova ne odgovarja njegovi realni podobi. Sam kipar se je pritoževal nad lokacijo, kjer so postavili spomenik, saj nanj meče senco Zgodovinski muzej, ki stoji za njim. Najprej je bilo zamišljeno, da bi kip krasil Rdeči trg, a je Unescov komite to preprečil in tako je Žukov ostal zunaj na Manežnem trgu.

Spomenik Petru I.

Za ta, verjetno najbolj osovražen spomenik v Moskvi, so oblasti odštele 16,5 milijona ameriških dolarjev. To ogromno konstrukcijo, ki sega skoraj 100 metrov v višino, je leta 1997 postavil Zurab Tsereteli. Spomenik so naročile moskovske mestne oblasti za počastitev 300. obletnice ustanovitve ruske mornarice. 18 metrov visok Peter I. stoji na ladji, ki stoji na podstavku. Za postavitev kipa je bilo treba ob reki Moskvi pri otočku Balčug napraviti poseben nasip.

Prebivalce ruske prestolnice je najprej zmotila velikost kompozicije, ki je stilsko odstopala od zgodovinskega mestnega centra v okolici. Zaradi spomenika se je zgodil celo protest, na katerem so aktivisti zbirali podpise za njegov umik. S prihodom novega župana je vzniknilo vprašanje o prenosu spomenika. Med drugim je padel predlog, da bi ga prestavili v Sankt Peterburg, a tam so se Petru odrekli.
Nekateri so spomenik kritizirali tudi zato, ker naj bi preveč spominjal na eno drugo delo Tseretelija – spomenik Kolumbu, ki naj bi ga ta poskušal prodati v ZDA, a ga Američani niso hoteli, zato je na koncu pristal na Portoriku.

Spomenik Vladimirju Velikemu

Ena od zadnjih novosti v prestolnici je monumentalni 17,5 metra visok kip človeku, ki je pokristjanil Rusijo – knezu Vladimirju iz 10. stoletja. Delo kiparja Salavata Ščerbakova je bilo postavljeno v bližini Kremlja 4. novembra 2016 na dan narodne enotnosti. Prvotno bi moral spomenik stati na Vorobjovih gorah, a ideja je povzročila obilico javnega negodovanja, zato ker bi spomenik lahko pokvaril razgled z razgledne ploščadi. Lokacija pa ni bila primerna tudi iz drugih razlogov – Vorobjovi gori veljajo za posebno naravovarstveno območje, poleg tega pa na visokem bregu reke Moskve obstaja verjetnost plazov.

Nova lokacija – Borovicki trg zraven Kremlja – je bila izbrana preko spletnega glasovanja. A tam je nekatere zmotilo, češ da kip kazi zgodovinsko-arhitekturni izgled okolice. Poleg tega je burno debato izzval tudi sam junak, kateremu je bil kip posvečen. Kot prvo, ime Vladimirja so nekateri takoj povezali z Vladimirjem Putinom in njegovo domnevno osebno željo z vlečenjem zgodovinskih paralel (kar je vsaj uradno zanikal Putinov tiskovni predstavnik). Kot drugo pa je Moskovčane zmotila obča tendenca krepitve vpliva Ruske pravoslavne cerkve, katere predstavniki so sedeli v žiriji razpisa za izdelavo spomenika. In nenazadnje, 1000-letnica smrti kneza Vladimirja za marsikoga ni bila dovolj dober povod postavitve spomenika.

Še en razlog za kritiko je bil ta, da je bil knez leta 1147 ob ustanovitvi Moskve že davno mrtev, medtem ko v Kijevu (dejanskem centru Kijevske Rusije) že stoji njegov 20-metrski kip.

Spomenik Mihailu Kalašnikovu

Takoj za Vladimirjem je kipar Salavat Ščerbakov izdelal še spomenik izumitelju znamenitega avtomata AK-47, ki je danes del oborožitve več kot 50 držav.

Spomenik je bil postavljen v središču Moskve na ulici Oružejni pereulok izpred Oružejnega poslovnega centra, zgrajenega v stalinističnem slogu. Dvometrski kip Kalašnikova, ki v rokah drži svoj avtomat, stoji na petmetrskem podstavku. Pri nogah stoji kip nadangela Mihaela, ki s kopjem prebija zmaja (čeprav v tej podobi navadno nastopa sveti Jurij, ki je med drugim upodobljen na moskovskem grbu). Na podstavku so upodobljene skice in projekti Kalašnikova zraven citata: »Orožje sem izdeloval za zaščito svoje Domovine«.

Ostre kritike je izzvalo že samo dejstvo, da gre za spomenik izdelovalcu orožja, ki je odneslo toliko človeških življenj. Mnogi so se vprašali – če gre za spomenik človeku, zakaj potem v rokah drži avtomat? Drugi so se spraševali ravno obratno – če je spomenik namenjen avtomatu, kaj ima s tem njegov izumitelj?

Za glavno nezadovoljstvo Moskovčanov pa je poskrbela sama estetika skulpture. Na družbenih omrežjih so jo direktno označili za »grdobo«. Galerist Marat Geljman, ki je bil tudi glasen kritik spomenika Petru I., je kip označil za »arhaičnega« in »vulgarnega«.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke