Pojdi in glej (Idi i smotri) mnogi kritiki smatrajo za najboljši vojni film vseh časov in zagotovo za najbolj priljubljeni sovjetski film v svetu. Zgodba pokriva kratko obdobje v drugi svetovni vojni skozi oči beloruskega najstnika. Film se ne otepa nazornega prikaza vojnih grozodejstev. Z realizmom, ki je neposredno izražen, izpostavlja, da nič ni bolj groznega od temnih dejanj, ki jih je človek sposoben med vojno.
Če si filma še niste ogledali, si ga lahko tukaj.
Tisti, ki ste si ga že ogledali, pa ga boste po teh devetih dejstvih še bolj cenili. Pozor – zadnje dejstvo na seznamu razkriva vsebino (spoiler)!
Med snemanjem filma so bile uporabljene prave krogle. Mestoma so letele tik nad glavami igralcev, zaradi česar so njihovi izrazi groze še toliko bolj avtentični. Scena, kjer mitraljezni ogenj ubije kravo, je resnična.
Po grozljivi sceni bombardiranja glavni lik Florja ogluši. Med gledanjem boste opazili, kako je zvok zadušen in slišali blago piskanje. Po tem se kakovost zvoka spremeni vse do konca filma, kar gledalcu pomaga, da se poglobi v vso grozo, ki se odvija na ekranu.
Aleksej Kravčenko, najstniški igralec, ki je igral Florjo, je med snemanjem resnično prestajal pravi pekel. Režiser Jeljem Klimov je Pojdi in glej snemal v kronološkem zaporedju več kot devet mesecev. Primerjava nastopa Kravčenka na začetku in na koncu filma nazorno odraža, kaj vse je igralec prestal.
Kravčenkov lik začne film kot mladosten, zdrav fantič, konča pa kot osivela, shirana in razcapana prikazen s pogledom, ki odseva vojno psihozo, in obrazom, ki je zguban kot obraz moškega srednjih let.
Ta transformacija, dosežena s pomočjo visoko kakovostne maske, je bila tako realistična, da so se razširile celo govorice, da naj bi lasje glavnega igralca osiveli naravno. V resnici je šlo za posebno barvno zmes z uporabo pravega srebra. Barva je bila precej trdovratna, zato je moral Kravčenko še po koncu snemanja nekaj časa živeti s sivimi lasmi.
Igralcu so proti koncu filma predpisali celo shujševalno dieto, zato je resnično postal kost in koža.
Režiser Jeljem Klimov je pred snemanjem najbolj nasilnih scen za Kravčenka naročil profesionalnega psihoterapevta, da bi s hipnozo poskušal omiliti grozne izkušnje, saj se je bal, da bi ti prizori negativno vplivali na psiho mladega igralca. Kot je Klimov povedal v nekem kasnejšem intervjuju (dostopnem na YouTube): »Kravčenkova igra bi se lahko zanj zelo žalostno končala. Lahko bi pristal na psihiatriji.«
Kravčenko je med snemanjem izvajal nekatere avtogene vaje, hipnozo pa je zavrnil, zato je vse scene tudi resnično izkusil.
Pojdi in glej je bil v celoti posnet v naravni svetlobi. Zaradi tega so bile scene v naravno temnejših okoljih (kot npr. v gozdovih) posnete na hitrejši filmski trak. Rezultat je temnejša in zrnasta slika, ki se dobro sklada s tematiko, ki jo pokriva film.
Prvotno zamišljen naslov za film je bil Ubijte Hitlerja, a je deloval nekoliko neprimerno za tisti čas. Namesto tega se je Klimov na koncu odločil za Pojdi in glej, ki izvira iz šestega poglavja Razodetja. To turobno poglavje Nove zaveze se konča z: »Zakaj dan njegovega velikega srda je prišel, in kdo more obstati?« (Razodetje 6:17 KJV)
Jeljem Klimov se je rodil v Stalingradu in bil evakuiran iz mesta, ko je bil še otrok, medtem ko so tam potekali srditi boji. V intervjujih je potrdil, da je njegova izkušnja vojne precej vplivala na Pojdi in glej.
Povrhu vsega je eden od scenaristov Ales Adamovič izkusil drugo svetovno vojno podobno kot glavni lik Florja. Med vojno je bil Adamovič isto star kot Florja iz filma. Še več – on in njegova družina so se borili kot partizani v Belorusiji proti Nemcem.
Večina ljudi ve, da je Sovjetska zveza med drugo svetovno vojno utrpela večjo izgubo človeških življenj od katerekoli druge države, malokdo pa se zaveda, da je bilo proporcionalno najbolj prizadeto območje sovjetske republike Belorusije. Po podatkih, ki jih navaja ruski zgodovinar Vadim Erlikman v knjigi Poteri narodonaselenija v XX vjeke(Izgube prebivalstva v 20. stoletju), je Belorusija med vojno izgubila 25 odstotkov celotnega prebivalstva in to večinoma civilistov. Celotno število smrtnih žrtev v Belorusiji naj bi presegalo dva milijona.
Ko boste gledali Pojdi in glej, imejte to statistiko v mislih. Zgodba v filmu ni izoliran incident, ampak se je v Belorusiji odvila na tisoče in tisoče krat v obdobju več let. Skupina sovjetskih partizanov, ki koraka mimo v sklepnih prizorih filma, ne pričakuje ne zmage ne poraza, ampak se premika od ene nočne more do druge.
Od vseh grozljivih scen v filmu je najtežje verjeti prizoru z gorečo cerkvijo. v katerem brigada SS-ovcev s pomočjo lokalnih kolaborantov zbere celotno vas v cerkev in prebivalce žive zažge.
Ne glede na grozljivost prizora le-ta ne vsebuje nobenega pretiravanja. Tovrstni zločini s strani nacistov proti Judom in Slovanom na vzhodni fronti so dobro dokumentirani. Kot je zapisano na koncu filma, je bilo »do tal požganih 628 beloruskih vasi skupaj z vsemi njihovimi prebivalci«.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
