15 najbolj prodornih slik ruskega slikarja Isaaka Levitana

Isaac Levitan se je rodil v revni židovski družini v mestu Kibarti na zahodu Ruskega cesarstva - danes se ta kraj nahaja na ozemlju Litve. Čeprav so Levitani bili zelo revni, so si vseeno prizadevali, da bi svojim otrokom omogočili najboljšo izobrazbo. Preselili so se v Moskvo, da bi lahko Isaak in njegov brat Abel lahko študirala na Moskovski šoli za slikarstvo, kiparstvo in arhitekturo. Isaak je s svojim talentom in akademskim uspehom bil celo oproščen šolnine. Starši so kmalu umrli, fant pa je ostal v revščini - velikokrat je bil lačen in prenočil kar na šoli.

Med učitelji Levitana so bili zelo znani slikarji, pri eni uri pa ga je posebej izpostavil Aleksej Savrasov, znan po svojih liričnih pokrajinah, zlasti po sliki "Poljske vrane so priletele". Savrasov je fanta povabil na študij v njegov pouk krajinskega slikarstva in že prva razstava je bila izjemno uspešna, kar je bilo za Žida konec 19. stoletja skoraj nemogoče (po poskusu atentata na carja Aleksandra II. so bili mnogi celo pregnani iz prestolnice). Levitan je zmogel dokončati študij in z 18. letom je začel služiti denar s svojimi slikami.

Pisatelj Konstantin Paustovski je v svoji zgodbi "Isaak Levitan" zapisal, da so se učitelji zgražali nad nadarjenostjo židovskega fanta za slikanje ruske narave. "Žid se po njihovem mnenju ne bi smel dotikati ruske pokrajine. To je bilo delo avtohtonih ruskih umetnikov." Vendar pa ruska pokrajina takrat še ni bila najbolj priljubljena zvrst. Mestne pokrajine, palače, zgodovinske in svetopisemske kulise - to je tisto, kar je zanimalo večino umetnikov.

Levitan pa je oboževal navadna polja in blatne ceste, trhle mostove in majhne provincialne cerkve - vse, kar se je zdelo nedostojno za velika platna. Njegov "izvor moči" je bila Volga in naslikal je številne epske pokrajine s pogledom na to reko, zlasti v mestu Pljos s številnimi cerkvami.

Pravo priznanje je dobil šele na koncu svojega kratkega življenja - pri 37 letih je postal akademik krajinskega slikarstva, leta 1900 pa je pri 39 letih umrl zaradi anevrizme srca v Moskvi. V istem času je v ruskem paviljonu na Svetovni razstavi v Parizu potekala razstava njegovih del.

1. Jesen. Pot v vasi, 1877

2. Večer po dežju, 1879

3. Jesenski dan. Sokolniki, 1879

4. Mostiček. Savvinskaja Sloboda, 1884

5. Zarasli ribnik, 1887

6. Brezov gaj, 1885-89

7. Večer. Zlati Pljos, 1889

8. Tihi samostan. 1890

9. Pri vrtincu, 1892

10. Vladimirka, 1892

11. Nad večnim mirom, 1894

12. Zlata jesen, 1895

13. Marec, 1895

14. Pomlad. Visoka voda, 1897

15. Jezero. Rusija, 1899