Glasba, ki temelji na udarcih v določenem ritmu, je zelo pogosta pri ljudeh: nekateri uporabljajo roke, drugi pa krožnike, palice ali bobne. Za Slovane so eno takšnih tolkal postale navadne lesene žlice, ki so jih uporabljali tako za zabavo kot tudi pri obredih ali lovu, kjer sta bila potrebna ritem in tempo.
Ni natančno znano, kdaj so Slovani začeli uporabljati žlice kot glasbilo, toda prve omembe kmetov, ki igrajo žlice, so se pojavile v 18. stoletju. Sprva so ljudje uporabljali enake žlice kot za hrano, čez nekaj časa pa so začeli izdelovati inštrumente posebej za glasbo in tako so se začele razlikovati od navadnega kuhinjskega jedilnega pribora.
V 19. stoletju so ruski kmetje dobili novo glasbilo - harmoniko, skupaj z njo pa so nastali priljubljeni ruski ljudski ansambli. Izkazalo se je, da so žlice zelo primerne za tovrstne nastope. Omogočale so izvedbo čudovitih solističnih partij ob spremljavi harmonike in hitrimi gibi rok kot dodatek nastopu.
Leta 1908 je v ruski glasbeni časopis iz Sankt Peterburga objavil prvo znanstveno raziskavo o žlicah v ljudski umetnosti. V njej so bile podrobno opisane metode igranja, ki so bile takrat priljubljene v glasbi.
Glasbene žlice naj bi bile lesene in včasih okrašene z zvončki. Ponavadi vsak glasbenik igra s tremi žlicami: dve sta stisnjeni med prsti ene roke, tretja pa je v drugi roki in z njo udarjamo po ostalih dveh, kot po nakovalu. Nastane "drsajoči" pok, kar ustvari izredno zanimiv zvok.
Obstaja še težja različica: tri žlice v eni roki, četrta (udarna) v drugi in peta... pritrjena na nogo! Včasih ima glasbenik več žlic različnih velikosti na obeh nogah (in pravzaprav vsepovsod!), ki oddajajo različne zvoke.
Do nedavnega ni bilo nobenih posnetkov ali zapisov glasbe, izvajano z žlicami, medtem ko so bili ložkari (glasbeniki, ki igrajo na žlice - "ložki" v ruščini) preprosto vključeni v ruske ljudske zasedbe.
Včasih so bile melodije odvisne le od domišljije in virtuoznosti izvajalca in te veščine so se prenašale iz generacije v generacijo.
Igranje na žlice razvija fino motoriko, posluh za glasbo in občutek za ritem, zato te inštrumente pogosto učijo otroke v vrtcih in šolah. Menda je bil celo nekdanji predsednik Rusije Boris Jelcin mojster igranja na žlice.
Danes poleg ruskih ljudskih orkestrov obstajajo ansambli ložkarjev. Uporabljajo žlice, okrašene v tradicionalnem stilu, in pogosto uporabljajo posebne stole, na katerih sedijo in udarjajo ritem.
Nekateri nastopajoči uporabljajo tudi kovinske in plastične žlice različnih oblik.
In ne igrajo samo ljudskih melodij, ampak tudi sodobne pesmi.
Med njimi tudi tole!
Mimogrede, slovanski narodi glasbe niso izvajali samo s pomočjo žlic, ampak tudi iz drugih gospodinjskih pripomočkov. Glasbo so ustvarjali s pomočjo ponve, loncev in žage! Bi našli svoj pravi ritem?
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
