Zanimiva dejstva o Marijinskem gledališču v Sankt Peterburgu

mariinsky.ru; Legijski mediji
To največje gledališče v Rusiji je bilo še pred ustanovitvijo Bolšoj teatra v Moskvi najljubše gledališče cesarjev in kasneje sovjetskih voditeljev.

1. Glavno cesarsko gledališče ruske opere in baleta

Stavba Marijinskega gledališča v 19. stoletju

Danes je najbolj znano rusko gledališče verjetno moskovski Bolšoj teater. Toda še pred njim, leta 1783, je bilo po naročilu Katarine Velike v Sankt Peterburgu ustanovljeno Cesarsko gledališče ruske opere in baleta. Gledališča so obstajala že pred Katarino, a prav ona je ustvarila direktorat cesarskih gledališč. Šlo je za dvorno gledališče, ki je bilo podrejeno cesarskemu dvoru, ki ga je tudi financiral. Na repertoarju so bile italijanska operna in komorna glasba, balet in plesna glasba ter francoska in ruska dramska produkcija.

Leta 1802 je v Sankt Peterburg prispel francoski koreograf Charles Didelot in vzpostavil baletno skupino cesarskih gledališč. Leta 1847 je bil v baletno skupino povabljen še en francoski koreograf Marius Petipa, ki je izšolal kar nekaj generacij profesionalnih plesalcev in uprizoril več kot 40 baletov, s čimer je rusko gledališče postalo eno vodilnih na svetu.

2. Najprej je bil Marijinski v resnici... Bolšoj

Veliko kamnito gledališče (Bolšoj kamennij teater)

Zgodovina Marijinskega gledališča se je začela prav z gradnjo Velikega kamnitega gledališča v Sankt Peterburgu leta 1784. Bilo je prvo stalno gledališče v ruskem cesarstvu in eno največjih v Evropi. Mimogrede, zgodovinska stavba je spominjala na stavbo moskovskega Bolšoj teatra, ki je bila zgrajena šele v dvajsetih letih 20. stoletja. Prihodnje Marijinsko gledališče je imelo sedež v Velikem kamnitem gledališču vse do leta 1886, ko je bila zgrajena nova stavba. Veliko kamnito gledališče so nato prenovili in stavbo oddali konzervatoriju v Sankt Peterburgu, ki se tam nahaja še danes.

Premiera opere Čajkovskega

Na odru Velikega kamnitega gledališča v Sankt Peterburgu je prišlo do oživitve ruske gledališke umetnosti. Na njenem odru so se poleg francoskih in italijanskih oper začeli pojavljati tudi Rusi: med njimi je bila tudi premiera oper Mihaila Glinke "Življenje za carja" in "Ruslan in Ljudmila". Tukaj so se odvijale inovativne baletne predstave pod taktirko Petipe - "Gusar", "Don Kihot", "Bajadera", "Giselle". Veliki koreograf je, potem ko se je spoprijateljil s Petrom Čajkovskim, tukaj uprizoril legendarne "Trnuljčico", "Hrestača" in "Labodje jezero".

3. Večkrat je spremenil svoje ime

Carica Marija Aleksandrovna

Dejansko je Marijinsko gledališče svoje današnje ime dobilo po selitvi leta 1886 iz Velikega kamnitega gledališča v drugo stavbo - tam, kjer stoji še danes. Ime je prejel v čast carice Marije Aleksandrovne, žene Aleksandra II., velikega ljubitelja gledališke umetnosti.

Po revoluciji je gledališče izgubilo svoje zgodovinsko ime - saj ni smelo biti več ničesar, kar bi bilo povezano s carsko dediščino. Leta 1935 je dobil ime po revolucionarju Sergeju Kirovu, med ljudmi pa se je obdržalo ime Kirovsko gledališče.

Njegovo zgodovinsko ime "Marijinskij" se je gledališču vrnilo leta 1992 po razpadu Sovjetske zveze na pobudo novega direktorja Valerija Gergijeva.

4. Gledališče vodi Valerij Gergijev

Maestro Valerij Gergijev

Od leta 1988 je stalni direktor in umetniški vodja gledališča legendarni dirigent Valerij Gergijev. Zelo simbolično je, da je diplomiral na Leningradskem konservatoriju - istem, ki se nahaja v obnovljeni stavbi Velikega kamnitega gledališča.
Od leta 1977 je bil zaposlen kot asistent dirigenta v Kirovskem gledališču in nato postal njegov glavni dirigent. Danes je Gergijev eden najslavnejših in najvplivnejših glasbenikov na svetu.

5. Ima tri prizorišča v Sankt Peterburgu

Koncertna dvorana Marijinskega gledališča

Leta 2006 je gledališče na pobudo Gergijeva odprlo koncertno dvorano. Zasnoval ga je francoski arhitekt Xavier Fabre, z akustiko pa se je ukvarjal japonski inženir Yasuhisa Toyota, ki je sodeloval pri gradnji koncertne dvorane Walt Disney v Los Angelesu in dvorani Zarjadje v Moskvi. Poleg edinstvene akustike so dvorano okrasile ene izmed največjih orgel na svetu.

Novo prizorišče Marijinskega gledališča

Zahvaljujoč prizadevanjem Gergijeva se je leta 2008 začela gradnja novega prizorišča. Projekt je razvilo kanadsko arhitekturno podjetje Diamond Schmitt Architects. Leta 2013 so stavbo odprli za javnost, vendar je sprožila ostre kritike meščanov zaradi neskladja s slogom zgodovinskih stavb v mestu. Zahodni tisk pa je, ravno nasprotno, pohvalil njegovo zasnovo, tehnično opremo in akustične zmogljivosti.

6. V gledališču še vedno uprizarjajo legendarne predstave

Prizor iz baleta

Marijinsko gledališče spoštuje svojo dediščino in neguje zgodovinske opere in balete ter poudarja povezavo med preteklostjo in sedanjosto. Na njegovem odru še vedno uprizarjajo legendarne balete "Gusar", "Don Kihot", "Bajadera", "Giselle", pa tudi starejše opere Glinke in Čajkovskega, ter "Boris Godunov" Modesta Musorgskega.

Na repertoarju so tudi glavne premiere 20. stoletja - "Posvetitev pomladi" in "Petruška" Igorja Stravinskega ter "Ljubezen do treh pomaranč" in "Romeo in Julija" Sergeja Prokofjeva.
Odmeven simbol Marijinskega gledališča so tudi novoletne predstave - balet Petra Čajkovskega "Hrestač" in čarobna opera Rodiona Ščedrina "Božična pravljica".

7. Bil je in še vedno ostaja "dom" najboljših solistov

Anna Netrebko na odru Mariinskega

Gledališče sestavljajo operna in baletna skupina ter orkester. Vanje so bili zmeraj sprejeti samo najboljši predstavniki svoje umetnosti: tu sta bili slavni primabalerini Anna Pavlova in Matilda Kšesinskaja in veliki plesalci Vaslav Nižinski, Rudolf Nurejev in Mihail Barišnikov. Med opernimi pevci pa je blestel Fjodor Čaljapin.
V Marijinskem gledališču še zmeraj nastopajo najboljši izmed najboljših. Članica operne skupine je zvezda Anna Netrebko, v baletni skupini pa blesti Diana Višneva.

Na njegovem odru uprizarjajo poleg klasike tudi moderne opere, kot so "Norčevi zapiski", "Lolita", eksperimentalni novi baleti "Variacije za dva para", "Jaroslavna. Mrk", "Camera Obscura", "Tovarna Bolero". Vse predstave odlikujejo neverjetna scenografija in virtuozna simfonična spremljava.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke