Pet skrivnosti moskovskega Kremlja

Starinske freske pod ikonostasom

Uspenska katedrala, zgrajena koncem 15. stoletja, je glavna katedrala Kremlja, kjer so kronali ruske carje. Katedrala je bila v požaru leta 1626 precej poškodovana, car Mihail Fjodorovič pa je v letih 1642-1643 ukazal izbrisati stare freske in narisati nove.

Kako so bili presenečeni sodobni restavratorji, ko so pod ikonostasom odkrili starinske poslikave:

"Opazili smo tri sloje ornamentov brez napisov in več medaljonov s podobami svetnikov. Vrhnji kompoziciji sta bili iz leta 1643, kakor tudi večina fresk v cerkvi. Spodaj pod njima pa so bile poslikave bodisi s konca 15. stoletja, ko je bil narisan prvih ikonostas, bodisi iz leta 1515, ko so bile vse poslikave končane," razlaga oskrbnik Aleksej Barkov. Na eni izmed fresk so bile odkrite sledi pritrjevanja prvotnega ikonostasa, kar nam priča o tem, kako so se freske ohranile. Najverjetneje jih je bilo pretežko odstraniti. Restavratorji bodo še naprej iskali stare freske na drugih koncih katedrale.

Lestenec iz ukradenega srebra

Potem, ko je Napoleonova vojska leta 1812 vkorakala v Moskvo, je iz Uspenske katedrale izginilo praktično vso srebro. Ohranila se je samo grobnica z relikvijami metropolita Jone, ki naj bi po legendi Francozom zagrozil s pestjo, zato ti niso upali tvegati. Ko je Napoleonova vojska začela umik, je uspelo zaseči nakradene dragocenosti (vsega skupaj okoli 300 kg dragih kovin!) in jih vrniti v cerkev, a so bile takrat že pretopljene, zato so leta 1817 iz njih ulili cerkveni lestenec, okrašen s podobami cvetja in vinske trte, ki ga je mogoče občudovati še danes.

Najstarejša ulica

Pred nekaj stoletji so na območju današnjega Kremlja živeli bojarji in trgovci, tu je bilo samostansko dvorišče in prostori za uradnike. Ulice so bile tesne in zagrajene z različnimi stavbami. Od vladavine Ivana III. naprej pa so tukaj ves čas nekaj pregrajevali; polagali nove ulice, rušili stare zgradbe in gradili nove, postavljali in umikali spomenike. Današnji Kremelj sestavljajo prostorna dvorišča in zelene površine, a ena neimenovana uličica se je vendarle ohranila. Na eni strani poteka med Patriarhijsko palačo in Uspensko katedralo, na drugi pa vodi do osrednjega vhoda v katedralo. Želite videti, kako je Kremelj izgledal pred stotimi leti? Orientirajte se po križu levo od Uspenske katedrale.

Duhovi porušenih zgradb

Kremelj je izgubil mnogo arhitekturnih spomenikov, tako v prvih desetletjih po revoluciji kot med številnimi obnovami pred njo. Na krajih, kjer so stali nekoč, danes najdemo zanimive artefakte; nasproti Car-zvona so ostanki temeljev Malega Nikolajevskega dvorca, kamor je rad prihajal car Nikolaj I., v bližini pa se skozi okno vidijo ostanki Čudovskega samostana, porušenega leta 1929. Za arheološkimi izkopaninami je nov podzemni muzej, ki bo kmalu odprl svoja vrata.

Skriti vodnjak

V Vogalnem Arsenalnem stolpu, ki stoji zraven Groba neznanega vojaka, je edini ohranjeni kremeljski vodnjak in eden od najstarejših v Moskvi. Stolp je bil zgrajen konec 15. stoletja prav na mestu izvira, da v primeru obleganja trdnjava ne bi ostala brez vode. Izvir se je izkazal za zelo nepredvidljivega, saj se je voda večkrat tako dvignila, da je poplavila celo zgradbo. Šele leta 1975 so sovjetski strokovnjaki dojeli, kako so v preteklosti reševali to zagato. Od vodnjaka namreč poteka podzemna galerija do reke Neglinke, kamor se zliva odvečna voda. Ko se galerija zabije z odpadom, izvirska voda poplavi stolp. Danes vodnjaka nihče ne uporablja, čeprav tehnično še zmeraj deluje in izliva vodo v Neglinko. Turistom je vstop v vodnjak zaradi varnosti prepovedan.