"Ne morete si misliti, kako sem razočarana. Med bojem nisem mislila na nič drugega, kot na to, kako dobiti sleherno točko /.../ Prej sem jo (nasprotnico) premagovala." Tako je 31-letna Inna Deriglazova, olimpijska prvakinja iz 2016 komentirala svojo srebrno medaljo na olimpijadi v Tokiu 25. julija letos.
Lee Kiefer in Inna Deriglazova, OI Tokio 2021
Aleksander Safonov/Anadolu Agency/Getty ImagesDeriglazova je zlahka prišla do drugega mesta, v finalu pa je morala priznati poraz proti Američanki Lee Kiefer z rezultatom 13:15. Ob pogledu na statistiko ni težko dojeti, od kod tolikšno razočaranje – Deriglazova kot šestkratna svetovna prvakinja, štirikratna evropska prvakinja in dobitnica kolajn na treh olimpijskih igrah res ni vajena izgubljati.
Rodila se je v majhnem mestecu Kurčatov v Kurski regiji (474 km od Moskve). Ko je izpolnila vsega osem let, je njeno šolo obiskala trenerka Lidija Safiullina v iskanju bodočih športnikov, piše portal Championat.ru.
"Postavljena sem bila pred izbiro. Zelo mi je bila všeč ritmična gimnastika in umetniško drsanje. O mečevanju takrat nisem vedela nič, a nato se je zgodilo … Šla sem celo do mame in jo vprašala, ali lahko začnem mečevati. Zelo se je začudila in mi odvrnila, da je ta šport bolj za fante, a mene je začelo zanimati in tako sem začela trenirati," se spominja Inna.
Najprej je na treninge hodila s prijateljico, nato jih je nekaj časa celo izpuščala, a kmalu so ji v roke dali pravo orožje, sama pa je prvič nastopila na lokalnem tekmovanju. Šele takrat je dojela, da se je v bistvu zaljubila v ta šport in prvič tudi okusila zmage na tekmovanjih.
Pri 12 letih je premagovala izkušenejše 16-letne mečevalke. V 10. razredu se je že aktivno udeleževala tekmovanj med kadeti in namesto štiric v šoli začela dobivati trojke.
Kljub temu se je po zaključku šole vpisala na Jugozahodno državno univerzo v Kursku na študij prava. Študij je bil naporen, a Inna je vodstvu fakultete še danes hvaležna za strogost.
Pri 18 letih se je poročila, čez dve leti pa že rodila hčer. Po lastnih besedah je na treninge hodila tudi med nosečnostjo.
"Razumela sem, da mi bo v športu po tem težje. Nisem vedela niti, ali se mi bo uspelo vrniti, a trenerka se je z mano ukvarjala celo med nosečnostjo – z mano je delala sedé, ko sem bila v osmem mesecu nosečnosti. Po rojstvu otroka se je zares težko vrniti, a meni je pomagalo to, da sem bila še zelo mlada, saj se organizem hitro opomore," se spominja Deriglazova.
Deriglazova na SP v Budimpešti 2013
Marie-Lan Nguyen (CC-BY 3.0)Leta 2010 se je pridružila ruski reprezentanci in že čez mesec in pol zasedla drugo mesto na ruskem državnem prvenstvu. Čez nekaj mesecev je mlada mama osvojila osebno in ekipno srebro na svojem debitantskem tekmovanju v Evropi, kjer je v polfinalu izgubila proti izkušeni italijanski mečevalki Valentini Vezzali. Leta 2011 je osvojila svoje prvo zlato na svetovnem prvenstvu v ekipnem tekmovanju.
Po osvojitvi zlate kolajne v Riu 2016
Global Look PressDve leti zatem je že sodelovala na olimpijadi v Londonu in si priborila srebro v ekipnem tekmovnaju. Leta 2016 je dobila zlato kolajno v posamičnem tekmovanju na olimpijskih igrah v Rio de Janeiru. Zadnja ruska (sovjetska) športnica, ki je dosegla takšen uspeh, je bila Jelena Belova leta 1968.
Svojo zmago je Deriglazova komentirala z naslednjimi besedami: "V spopadu značajev zmaguje hrabrost /.../ Menim, da kot olimpijska šampionka še nisem dosegla svojih meja. Obstajajo petkratne olimpijske prvakinje. Obstajajo še večje dosežki, h katerim lahko stremiš."
Na olimpijado v Tokiu se je pripravljala večinoma v rodnem Kurčatovu, kjer živi še danes.
"Zame je dopust delo in treningi tukaj doma v Kurčatovu. Tukaj sem trenirala dvakrat dnevno ves teden, razen sobote, a doma je vse pritiske lažje prenašati," je povedala.
Inna Deriglazova, ruska športnica leta 2019
Aleksej Filippov/SputnikLeta 2019 se je ločila od moža in zdaj sama vzgaja hči Diano skupaj z mamo. Tudi njena deklica se zanima za mečevanje in ples. Sama Inna v prostem času rada posluša romantično glasbo, uživa v vožnji z vodnim skuterjem in bere romane.
V finalu je športnica nastopila ob spremljavi Imperijske koračnice (Imperial March) iz Vojne zvezd.
Njena nasprotnica Lee Kiefer je šla v napad že v samem začetku. Deriglazova je nekajkrat izenačila, a zmaga je na koncu pripadla Američanki.
Deriglazova se namerava za zlato potegovati še v ekipnem delu, o sodelovanju na olimpijadi 2024 v Parizu pa zaenkrat ne razmišlja.
"Zdaj moram misliti le na ekipna tekmovanja. Olimpijada se nadaljuje, nato bom nekaj mesecev počivala in nato sprejela odločitev. Še naprej si želim nastopati in to želim početi uspešno. A za to je treba vložiti veliko energije, želja in zdravja. Tako da, bomo videli," razmišlja Derizglazova po koncu prvega tekmovanja.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
