V času, ko je nastal prispevek, je ruska reprezentanca (ki uradno ne obstaja) odnesla že 12 zlatih, 21 srebrnih in 17 bronastih kolajn. Zaseda peto mesto po skupnem številu osvojenih medalj in z vsemi silami želi pokazati, da to še ni največ, kar lahko doseže.
To so, med drugim, pokazali ruski tenisači, saj je v Tokiu potekal povsem ruski finale v mešanih dvojicah. Anastasija Pavljučenkova in Andrej Rubljov sta premagala Jeleno Vasnino in Aslana Karaceva. Rusija je prvič v zgodovini dosegla olimpijsko zlato v tenisu v kategoriji mešanih dvojic.
Prve medalje so ruski reprezentanci prinesli ženski tekmovalki v streljanju Vitalina Bacaraškina in Anastasija Galašina. Plavalca Jevgenij Rilov in Kliment Kolesnikov sta se za zlato potegovala na sto metrov hrbtno, Jevgenij je zmagal in postal prvi ruski olimpijski šampion v plavanju po letu 1996. Nato je 24-letni športnik pobral še dve medalji: srebro v štafeti 4x200 metrov v prostem slogu in drugo posamično zlato (moči mu je zmanjkalo le za medaljo v kombinirani štafeti 4x100 metrov). Rilov je absolutni ruski prvak olimpijade v plavanju hrbtno, ki so si ga uporabniki spleta zapomnili po tem, da so mu organizatorji iger iz nerazumnih razlogov prepovedali, da bi medaljo sprejel z masko, na kateri je narisan maček.
Nato sta se izjemni Sofija Pozdnjakova in Sofija Velikaja borili za zlato na tekmovanju v mečevanju s sabljami. V ekipnem delu so bleščečo zmago dosegle tudi ruske mečevalke z meči. Na poti do zlata sta Inna Deriglazova in Larisa Korobejnikova premagali Američanko Lee Kiefer, ki jima je vzela zlato v posamični konkurenci. Junakinja finala proti Franciji je postala 22-letna rezervna mečevalka Marta Martjanova. Ta je nadaljevala boj tudi po resni poškodbi noge (reprezentanca ni imela pravice do vnovične zamenjave in ji je grozila diskvalifikacija). Po podelitvi kolajn je športnica zapustila dvorano v vozičku in s solzami v očeh. Svojo zmago so Rusije obeležile s citatom Omarja Hajama: "Kdor je dojel življenje, temu se ne mudi".
Moška gimnastična reprezentanca je prvič po letu 1996 osvojila olimpijsko zlato v ekipni konkurenci, ženska pa prvič v sodobni zgodovini po letu 1992. Nikita Nagorni, Artur Dalalojan, Denis Abljazin in David Beljavski so premagali kitajsko ekipo v zadnji vaji in niso skrivali čustev: od solz do zmagovitega krika.
Izkazala so se tudi dekleta. Angelina Melnikova, Vladislava Urazova, Lilija Ahaimova in Viktorija Listunova so izbojevale senzacionalno zmago in premagale Američanke, potem ko se je Simone Biles umaknila iz ekipnega finala.
Maksim Hramcov je postal prvi ruski olimpijski šampion v taekwondoju. Veslačica Anna Prakatenj je osvojila srebro, kar je prva individualna medalja ruskih veslačev po olimpijskih igrah leta 1980 v Moskvi.
To pa je, kakor je razvidno iz tabele, samo najbolj senzacionalen del dosežkov ruske reprezentance na olimpijskih igrah. Reprezentance, ki "ne obstaja", ki ni mogla nastopiti pod svojo zastavo in himno zaradi dopinškega škandala (namesto himne zdaj na podelitvi igra koncert Čajkovskega).
Reprezentanca je še vedno deležna neprestanega pritiska, vendar jo kot vedno goreče podpirajo njeni navijači. Ta reprezentanca zmaguje na turnirjih in celo na informativnem polju.
Letošnja olimpijada poteka brez gledalcev, zato ti skušajo kar se da izkoristiti dostopne virtualne možnosti, da bi športnikom izrazili hvaležnost in naklonjenost. Na družbenih omrežjih je na primer vzniknilo gibanje z geslom #WeWillRocYou v znak podpore ruskim olimpijcem. ROC je sicer angleška kratica za rusko olimpijsko delegacijo (Russian Olympic Committee). Gibanje so že podprli znani ruski športniki, novinarji, zvezde in seveda na tisoče gledalcev, ki spremljajo novice iz Japonske.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
