Dolgo časa nihče ni vedel, kdo je Agnija Diness. Med drugim se je tudi njeno ime ves čas spreminjalo: bila je 'Agnessa' ali 'Aglaja', odvisno od tega, koga bi vprašali; in mnogi so verjeli, da je A.P. Diness moško ime. Konec koncev bi bilo neverjetno redko videti žensko v poklicu, ki je bil konec 19. stoletja izključno moški poklic: ki je zahteval veliko truda s kovčki, napolnjenimi s steklenimi fotografskimi ploščami, stojali in velikim fotoaparatom. Včasih je fotograf moral s seboj vzeti celoten laboratorij. In kar je resnično impresivno, je, da je Diness ustvarila vsa svoja dela pri 50-ih letih.
Diness je posnela panoramske razglede na mesta v izgradnji, lokalne avtohtone prebivalce, ruske ladje s slikovitimi vulkani v ozadju, pa tudi orientalski čar samostanov, kitajske palače in idole.
Geografija njenih fotografij je impresivna: Diness je potovala po vsem Daljnem vzhodu, vključno s številnimi mesti na Kitajskem, in vse to počela z lastnimi sredstvi in donacijami svojih oboževalcev.
Kljub temu je o njenem življenju zelo malo znanega. Po mnenju njenih sodobnikov je bila žena poštno-telegrafskega uslužbenca. S fotografijo se je začela ukvarjati po njegovi smrti. Pozimi je delala v svojem fotografskem studiu, poleti pa je potovala s svojo opremo. Leta 1898 so njene fotografije prispele v rusko prestolnico in vzbudile so veliko zanimanje v tujini, v Parizu. Kasneje je Diness začel prejemati vladna naročila in začela fotografirati odprave Ruskega carskega geografskega društva v Sankt Peterburgu.
Vendar na tej točki se sled o njej izgublja. Ohranila se ni niti ena njena fotografija, in ne vemo, kako se je končalo njeno življenje. Vse, kar nam je ostalo, so njene bujne, a subtilne podobe Daljnega vzhoda.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
