Uveljavljeni fotograf Fjodor Savincev, katerega dela so objavile že ugledne mednarodne revije in časopisi, je med pandemijo covida-19 odkril novo strast – fotografiranje sovjetskih vikendic (dač).
"Projekt Kratovske dače (poimenovan po moskovskem predmestju Kratovo) sem začel, ko sem prispel na dom svojih staršev, da bi jima pomagal med pandemijo, in sem nekako začel delati dokumentarni projekt o starih dačah v moskovskem predmestju," pravi Savincev.
Fotografa je navdušila ljudska arhitektura sovjetskih dač; ljudje, ki so jih postavili pred leti, so se zanašali na lastno domišljijo in niso sloneli na uveljavljenih akademskih tradicijah ali pa najemali profesionalne arhitekturne svetovalce. Rezultat tega je edinstvena ljudska estetika, ki jo Savincev lovi v svoj objektiv na način, da se včasih zdi, da objekti živijo.
"Postal sem arhivar, ki zbira informacije, dokumente. Jasno je, da ne morem vsega sam in načeloma bi se s tem morali ukvarjati profesionalni arhitekti. A začel sem zanimiv trend, ki se je razširil še v druga mesta. Vidim, da raste zanimanje za zgodovinsko preučevanje vikendaške kulture," je povedal Savincev v enem zgodnjih intervjujev.
Proces prehoda od človeškega subjekta na nepremične objekte v njegovi fotografski dejavnosti je potekal gladko.
"V moji karieri so človeški subjekti prevladovali nad arhitekturo. A na hiše gledam kot na portrete. V bistvu delam portrete hiš," pravi fotograf.
Savincev je k iskanju novih subjektov pristopil premišljeno. Obiskal je vsako ulico v naselju, določil zanimive objekte in tudi iskal lastnike ali ljudi, ki bi karkoli vedeli o zgodovini teh vikendic, zato da bi lahko skupaj s fotografijami delil tudi njihove zgodbe.
Najti posamezne lastnike pa za Savinceva ni bila lahka naloga, zato se je obrnil po pomoč k svoj publiki na Instagramu in spraševal, če kdorkoli karkoli ve o določeni vikendici ali njenih lastnikih.
"Instagram je medijsko orodje, ki mi omogoča ne samo deliti mojih stvaritev s publiko, pač pa tudi vzpostavljati smiselne povezave in ljudje me lahko kontaktirajo neposredno. Nemalokrat se je že zgodilo, da so lastniki vikendic stopili z mano v stik po tem, ko je do njih prišla moja objava preko neke tretje osebe in so se odločili, da jih stvar zanima," pravi.
"Za dokumentarnega fotografa, katerega glavna raziskovalna metoda je v medosebni komunikaciji, je pridobivanja dostopa bistvenega pomena. Tako so bile vse slike za projekt Kratovske dače posnete z iPhonom, da bi bilo kar najlažje vzpostaviti odnos.
"Živimo v času, ko je ljudem zelo neprijetno, kadar vidijo profesionalno opremo, saj menijo, da to krši njihovo zasebnost. Pametni telefon pa takih odzivov ne zbuja," pravi Savincev.
Fotograf zdaj pomaga pri obnovi petih hišk. Pravi, da ima v načrtu ustanoviti sklad (ali drugo vrsto organizacije), v okviru katere bi lahko bolj sistemsko pristopil k restavriranju edinstvenih zasebnih vikendic.
"Nalogo (bodočega sklada) bi opisal takole: ohraniti arhitekturno izročilo zasebne lesene gradnje. Država ne namenja sredstev za obnavljanje objektov, ki so v zasebni lasti. Ljudje tem zgradbam ne morejo nuditi oskrbe, kakršno bi potrebovale, in posledično te hiške preprosto propadajo. A z vidika naše kulturne dediščine so po mojem pomembne, četudi gre za privatno lastnino. Ideja ustanovitve sklada je pomagati tem posestvom, da ohranjajo svoj izgled," pravi.