"Surov je Sever in negostoljuben. A nekaj me vleče tja. Ponovno bom odšel do Ledenega morja, da vidim velike in močne ljudi," je v začetku 20. stoletja zapisal slikar Vasilij Perepljotčikov.
Tako imenovani Ruski sever se začne na obalah Severnega ledenega morja in neprehodnih gozdov Arhangelske regije ter se razteza skoraj do Sankt Peterburga. Ruska severna prestolnica kljub svoji geografski legi sicer ne velja za del Ruskega severa, najbrž zaradi svoje izrazite zahodnoevropske podobe.
Na nenaseljena območja Ruskega severa so se podajali menihi, da bi se umaknili pred tuzemskimi tegobami. V severno luko Arhangelsk so ljudje iz cele države vozili les, vosek in krzno, ki so ga nato od tam izvažali v Evropo.
Prevoz robe je bil preusmerjen na Baltik šele v drugi polovici 18. stoletja, ko je bil ustanovljen Sankt Peterburg in ko si je Rusija po severni vojni proti Švedom pripojila Rigo in Revel (danes Talin).
Ivan Šiškin. Na daljnem severu, 1980
Lev Lagorio. Severna pokrajina, 1872
Isak Levitan. Na severu, 1896
Arhip Kuindži. Ladoško jezero, 1873
Konstantin Korovin. Na severu, 1899
Arhip Kuindži. Sever, 1879
Konstantin Korovin. Murmanska obala, 1894
Arhip Kuindži. Na otoku Valaam, 1873
Mihail Nesterov. Solovki, 1917
Konstantin Korovin. Arhangelska luka na Dvini, 1894
Vasilij Vereščagin. Notranja podoba lesene cerkve Petra in Pavla v Pučugi, 1894
Konstantin Korovin. Potok sv. Trifona v Pečengi, 1894
Valentin Serov. Ribiške ladje v Arhangelsku, 1894
Apolinarij Vasnecov. Kirilo-Belozjorski samostan, 1915
Konstantin Korovin. Arhangelsk, 1897
Mihail Nesterov. Tišina, 1903
Ivan Šiškin. Bor na Valaamu, 1858
Konstantin Korovin. Vas na severu Rusije, sredina devetdesetih let 19. stol.
Vasilij Vereščagin. Severna Dvina, 1894
Vasilij Vereščagin. Izrezljan steber v obednici Petropavlovske cerkve v vasi Pučugi Vologoške gubernije, 1894
Apolinarij Vasnecov. Severni kraj, 1899
Mihail Nesterov. Lisička, 1914
Nikolaj Rerih. Pomorjani. Jutro, 1906
Apolinarij Vasnecov. Valdajski samostan, 1901
Vasilij Perepljotčikov. Naselje Porog na reki Vongudi, 1911
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.