Nenavadni grobovi najbolj znanih Rusov (FOTOZGODBA)

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Rusi se radi spominjajo preteklosti in ob sprehodu po pokopališčih z zanimanjem opazujejo nagrobnike. Po najbolj znanih ruskih pokopališčih potekajo vodeni ogledi, v središču prestolnice, na Rdečem trgu, pa je prava nekropola. Poleg mavzoleja Vladimirja Lenina je v kremeljskem obzidju še veliko grobnic pomembnih uradnikov, generalov, kozmonavtov - in med drugim tudi tujcev. Rusi se bodo tudi v tujini odpravili na staro pokopališče in morda našli grobove svojih rojakov. Kako so videti grobovi znanih Rusov v Rusiji? Predstavljamo vam le nekaj izmed njih.

Aleksander Puškin (1799-1837)

Najbolj znani ruski pesnik je bil smrtno ranjen v dvoboju v bližini Sankt Peterburga - ustrelil ga je domnevni ljubimec njegove žene Natalije Gončarove. V takšno stanje so ga dejansko pripeljale spletke na dvoru. Smrt najpomembnejšega pesnika je mnoge pretresla in za to so krivili oblast. Na tisoče ljudi, ki so se prišli poslovit od pokojnega pesnika, je izrazilo svoje nezadovoljstvo zaradi tragedije, ki se je zgodila.

Da bi preprečil morebitne nemire, je car odredil tihi pogreb. Krsto so ponoči na skrivaj z žandarmi prepeljali v Pskovsko regijo (600 km od Moskve), pesnika pa so pokopali na območju Svjatogorskega samostana - nedaleč od njegovega družinskega posestva Mihajlovskoje.

Nikolaj Gogolj (1809-1852)

Smrt najbolj mističnega ruskega pisatelja je še vedno polna skrivnosti in legend. Po pripovedovanju sodobnikov se je Gogolj zelo bal, da bi padel v letargijo in bi ga živega pokopali (obstaja legenda, da se je prav to tudi zgodilo). Gogolj je umrl pri 43 letih v skrivnostnih okoliščinah, domnevno zaradi hudega živčnega zloma. Devet dni pred smrtjo je iz neznanih razlogov zažgal skoraj dokončan drugi zvezek "Mrtvih duš", svojega najpomembnejšega dela. Ta dogodek je bil šok tudi za samega avtorja. Gogolj je bil pokopan na pokopališču Danilovskega samostana v Moskvi, njegov grob pa sta krasila bronasti križ na dvignjenem kupu - "golgoti" in črna marmorna plošča.

Leta 1930 so sovjetske oblasti zaprle samostan in uničile nekropolo, zato so pisateljeve posmrtne ostanke prenesli na Novodevičje pokopališče v Moskvi. Nato so se začele širiti govorice, da so med ekshumacijo odkrili, da v grobnici manjka Gogoljeva lobanja in da je bila ukradena ali pa da je bila lobanja obrnjena na bok, kar naj bi potrdilo Gogoljeve strahove - da so ga živega pokopali. Sodobna podoba groba na Novodevičjem pokopališču je ustvarjena po prvotni.

Lev Tolstoj (1828-1910)

Dolgoživeči pisatelj in eden najplodovitejših ruskih pisateljev je v poznih letih doživel duhovni preobrat. Veliko je razmišljal o veri in uradni Cerkvi; slednjo je zelo kritiziral v svojih razpravah. Med drugim je zapisal, da je vloga duhovnika kot posrednika v komunikaciji med človekom in Bogom preprosto odveč. Tolstojeve teološke traktate in njegov zadnji roman Vstajenje sta prepovedali tako posvetna kot cerkvena cenzura. Zaradi tega je bil pisatelj izobčen iz Ruske pravoslavne cerkve.

Zaradi duhovnega pretresa je postal naklonjen tudi starovercem, začel je živeti zelo preprosto in se skoraj odpovedal zasebni lastnini... vendar je naletel na predvidljivo nerazumevanje svoje žene (posestvo je njima in njunim številnim otrokom prinašalo glavni dohodek). Sčasoma je prišlo do družinskega spora in 82-letni pisatelj je pobegnil v upanju, da se odpravi na jug. Toda na poti je zbolel in umrl na majhni postaji Astapovo. Danes se ta postaja imenuje Lev Tolstoj.

Izobčenega pisatelja so pokopali na njegovem posestvu Jasna Poljana - v gozdu na robu jarka, brez pogrebne maše ali cerkvenega obreda (čeprav se je govorilo o skrivni maši). Po njegovi lastni volji na grobu ni bilo niti križa niti nagrobnika - le travnata gomila.

Peter Čajkovski (1840-1893)

Leta 1893 je popolnoma zdrav Čajkovski v restavraciji v Sankt Peterburgu popil neprekuhano vodo kljub epidemiji kolere. Že naslednje jutro je zbolel, štiri dni pozneje pa je umrl v mukah najhujše bolezni.

Po eni od legend, ki je krožila med ruskimi emigranti, naj bi Čajkovski storil samomor zaradi strahu pred preganjanjem zaradi homoseksualnosti. Simptomi zastrupitve z arzenom naj bi bili podobni simptomom kolere.

Pogreb je osebno plačal car Aleksander III. Pogreb je potekal v katedrali v Kazanu z zborom carskih gledališč. Pogreba so se udeležili tudi člani družine Romanov. Glavni ruski skladatelj je pokopan na Tihvinskem pokopališču v Lavri Aleksandra Nevskega v Sankt Peterburgu.

Vladimir Lenin (1870-1924)

Le pet let po revoluciji leta 1917 je Lenin zbolel, vzrok pa naj bi bila živčna napetost zaradi nenehnih govorov, napornega dela in stresa ob poskusu atentata leta 1918. Vodja revolucije, ki je preživel tri kapi in izgubil govor, je umrl zaradi možganske krvavitve. (Čeprav se je govorilo, da ga je v resnici pokončal sifilis). Leninova smrt je sprožila cel val najbolj neverjetnih govoric - da je pobegnil v tujino, da je že zdavnaj umrl in da je njegovo telo zamrznjeno ali da ne gre za njegovo telo, temveč za voščeno lutko...

O tem, KAKO točno pokopati Lenina, se je razpravljalo že prej, ko je bil še živ, a že hudo bolan. Konec koncev človeka, ki je praktično uničil Cerkev in cerkvene obrede, ni bilo mogoče preprosto pokopati po krščanskem običaju, ki je prevladoval v Rusiji. Po uradni različici je idejo o "ohranitvi" telesa predlagal Josif Stalin, ki naj bi posredoval številne želje delavcev, da bi voditeljevo telo balzamirali z metodami sodobne znanosti. (Vendar so bili številni strankarski kolegi sprva skeptični; zdelo se jim je, da želijo Leninove "relikvije" nadomestiti relikvije ruskih svetnikov, kar je bilo v nasprotju z marksizmom.

Na civilni slovesnosti je bila krsta z Leninovim telesom razstavljena v dvorani Doma sindikatov (pozneje je v njej ležalo še več sovjetskih voditeljev). Po petih dneh neprekinjene procesije so balzamirano telo položili v začasni leseni mavzolej na Rdečem trgu. Leta 1930 so na njegovem mestu postavili sodoben granitni mavzolej, v katerem v prozornem sarkofagu še vedno leži Leninovo telo. Zanj skrbi poseben laboratorij.

Josif Stalin (1879-1953)

73-letni Stalin je bil 1. marca 1953 paraliziran na desni strani telesa - vratar ga je našel ležati na tleh. Tri dni pozneje je vodja narodov umrl - tako kot pri Leninu je bila uradna ugotovitev možganska krvavitev.

Krsto so prav tako razstavili v Domu sindikatov in tri dni je bila v vrsti neskončna množica ljudi, ki so se želeli posloviti od voditelja, vence pa so prišli položiti tudi člani tujih delegacij. 9. marca je bil pogreb, ki se je v zgodovino zapisal kot izjemno žalosten, saj je zaradi gneče gledalcev, ki so prišli na pogreb, umrlo približno 100 ljudi. Priredili so slovesen pogrebni sprevod in Stalinovo balzamirano telo so ob zvokih topniškega in letalskega ognja prenesli v mavzolej.

Trupli obeh voditeljev sta osem let ležali druga ob drugi, leta 1961 pa so v okviru razkrinkavanja Stalinovega kulta osebnosti njegovo truplo odstranili iz mavzoleja in ga pokopali ob kremeljskem obzidju, kjer leži še danes.

Jurij Gagarin (1934-1968)

Sedem let po svojem legendarnem poletu v vesolje je Jurij Gagarin umrl v letalski nesreči med urjenjem na lovskem letalu MiG. Sovjeti so takrat že ugotovili, kako se izogniti "krščanskemu tipu" pokopa v zemljo, in številne znane osebnosti so bile upepeljene.

Tako je bilo storjeno tudi z Gagarinom - in urna s pepelom kozmonavta je bila zazidana v kremeljskem obzidju, kjer je nastala cela nekropola uglednih državnikov, komunistov in vojaških voditeljev.

Preberite tudi:  Najbolj nenavadni nagrobniki na moskovskih pokopališčih (FOTOGRAFIJE)