Eno najbolj priljubljenih iger v zgodovini je zasnoval sovjetski razvijalec Aleksej Pažitnov, katerega vlogo v filmu igra ruski igralec Nikita Jefremov.
Pažitnov je igro Tetris izumil leta 1984 z računalnikom Electronica-60, ko je delal v računalniškem centru Sovjetske akademije znanosti. V filmu seveda pravijo, da je igro razvil ponoči, čeprav je Pažitnov na idejo o tetrisu prišel pri reševanju problemov industrijske nujnosti. Pri delu na problemih umetne inteligence in prepoznavanja govora je uporabljal sestavljanke, med drugim pentamino. Vendar so se pentamini izkazali za preveč zapletene za takratno računalniško moč, zato je moral preiti na tetramine, po zaslugi katerih se je sčasoma pojavil Tetris. Na ruski element v zgodovini Tetrisa namiguje glasba v filmu - osembitna različica priljubljene pesmi "Korobejniki". Vendar se na primer Pažitnovov prijatelj, psiholog Vladimir Pohilko (ki je po nekaterih verzijah imel pomembno vlogo pri ustvarjanju in promociji Tetrisa), sploh ne pojavi. Ta zgodba ustvarjalce filma zanima veliko manj kot poznejša mednarodna bitka za igro, ki je postala priljubljena po vsem svetu.
Film, ki ga je režiral John Baird, se dogaja leta 1988, ko Hank Rogers, nizozemski podjetnik, ki je dolgo živel v ZDA in se z ženo in otroki ustalil v Tokiu, na kongresu v Las Vegasu vidi tujo različico igre Tetris in ugotovi, da lahko kupi pravice za igro za Japonsko. Tam korporacija Nintendo išče nove stvaritve.
Le da je zgodba o pravicah veliko bolj zapletena, o čemer govori Bairdov film. Tako v filmu kot v resnici v večletno licenčno pogodbo za vse možne načine uporabe igre Tetris v različnih državah niso bili vpleteni le Rogers (ki je v igro vložil vse svoje prihranke in nepremičnine), temveč tudi britanski medijski tajkun Robert Maxwell in seveda sovjetska državna korporacija ELORG (ali Electronorgtehnika), glavni imetnik avtorskih pravic za igro. Pažitnov sam v času Sovjetske zveze od nje ni prejel nobenega avtorskega honorarja.
Glavni zaplet v igri Tetris se odvija v Moskvi v letih 1988-1989, ki pa so jo posneli na Škotskem. In medtem ko so druga mesta v tej geografsko nasičeni sliki videti precej svetla in sončna, sovjetska prestolnica seveda prekipeva od vseh odtenkov sive barve.
To ne velja le za spalno naselje z blokovskimi stolpnicami, kjer stanuje Pažitnov (v svoji obvezni šapki-ušanki), temveč tudi za razmeroma osrednje ulice, kjer enonadstropne barake z napisi "Knjige", "Ribe" in "Živila" ponazarjajo resno pomanjkanje blaga. Skupaj z žensko v jakni iz džinsa, ki vpije, da njena družina strada, pred ulično smrtjo pa jo reši inteligenten moški (Pažitnov), ki dela v vladnem uradu, kar pomeni dober "obrok". Hotel Translink, v katerem se prijavi Hank Rogers, ne slovi po dobrem storitvenem servisu - receptor izroči ključe brez nasmeha, iz hotela pa lahko taksi pokličete le za cigarete "Volga". V resnici je bila Moskva obdobja perestrojke, ki se je takrat v ZSSR že začela, seveda daleč od takšnega zloveščega propadanja. Čeprav to bližje drugi polovici filma celo izpostavijo ter prikažejo nelegalni žur, kjer mladi sanjajo o svobodi, kokainu, kavbojkah Levi's in plešejo ob skladbi The Final Countdown.
Rogersa, tujca v sovjetski državi, seveda pozorno opazujejo. To je bilo povsem mogoče v času perestrojke - pregled dela KGBja se je zgodil šele leta 1991.
Toda v filmu postanejo sodelavci državne varnosti skoraj ključne osebe, ki stojijo za vsemi zapleti posla s Tetrisom. Moskva v času perestrojke je polna le teh in njihovih "črnih vran". Razen njih, no, in stradajoče ženske, na ulicah prestolnice ni veliko drugega. Celo v hotelu Translink Rogers sreča prevajalko (Sofija Lebedeva iz serij "McMafia" in "Vikingi: Valhalla"), ki je seveda tako ali drugače vpletena v sodelovanje s KGB. Glavnega zlobneža v Tetrisu je odigral ruski igralec Igor Grabuzov - peklenskega šefa sovjetske skužbe državne varnosti je spremenil skoraj v Jokerja.
Medijski tajkun Robert Maxwell se takoj, ko se pojavi na zaslonu, začne hvaliti s poznanstvom z generalnim sekretarjem Mihailom Gorbačovom, kar je sprva videti zgolj kot šala, vendar je Gorbačov res poznal Maxwella in mu skušal pomagati v bitki za Tetris. Takšnemu zanimivemu dejstvu se v filmu seveda ni bilo mogoče izogniti, zato se ob koncu filma pojavi generalni sekretar Centralnega komiteja KPSZ - in to seveda na Rdečem trgu, na paradi pod Leninovim portretom. V popačeni ruščini ga igra britanski igralec Matthew Marsh.
Toda njegov lik tu sploh ne postane pomemben argument za odločitev o Tetrisu, temveč povezava za finale filma, ki obupno poskuša igro postaviti v politični kontekst in dokazati, da je imela bitka za Pažitnovov izum nemajhno vlogo pri razpadu celotne Sovjetske zveze.
Preberite še o tem, kdo je Nikita Jefremov, ki igra v filmu "Tetris"!
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
