Pjotr Verhovenski zbira revolucionarno misleče mlade ljudi v tajno organizacijo. Da bi združil kri družbe, ki jo je ustvaril, Verhovenski načrtuje, da bodo skupaj ubili nekdanjega študenta, ki jih bo prijavil policiji.
Bralec se znajde v provincialnem mestu. Vplivna ženska po imenu Varvara Stavrogina na svojem posestvu zbira goste. Vsi čakajo na prihod njenega sina Nikolaja Stavrogina. Gre za čednega in skrivnostnega mladeniča byronskega tipa, čigar osebnost obkrožajo govorice in govorice. Prihaja s svojim prijateljem, sitnim moškim po imenu Pjotr Verhovenski, ki je vodja in glavni ideološki navdihovalec revolucionarne celice, ki v tajnem društvu združuje socialistično in nihilistično usmerjene mlade ljudi.
Nenadoma Stavrogina v javnosti udari Ivan Šatov, član njihovega društva. Gre za nekdanjega študenta, ki je nekoč simpatiziral z revolucionarnimi idejami, zdaj pa je navdušen nad idejo, da je Bog z Rusijo in da je vera edina prava ruska pot.
Takoj se pojavijo številne govorice o tem, zakaj so Stavrogina udarili, nihče pa ne ve zagotovo. Najverjetneje pa zato (kot izvemo pozneje), ker je Stavrogin zapeljal Šatovovo sestro. In prav zato Stavrogin noče pozabiti na konflikt.
Verhovenski namerava revolucionarno skupino povezati s krvjo in skupno skrivnostjo ter namerava organizirati umor. Odločil se je, da je Šatov lahko ta politična žrtev. Verhovenski trdi, da naj bi Šatov policijo obvestil o njihovem društvu, in na ta način svoje somišljenike spodbudi, da privolijo v umor.
Verhovenski ustreli Šatova, a ker je sam šokiran, pobegne iz Rusije. Drugi člani so razkriti in aretirani. Stavrogin naredi samomor.
Hkrati pokrajina, v kateri se vse to dogaja, zapade v nemirne čase: požari, bolezni, nasilje in nemiri - tako kot demoni prodirajo in se širijo po družbi.
Kaj je v ozadju knjige
Številni romani Dostojevskega temeljijo na resničnih zločinih in umorih (vključno z romanoma "Bratje Karamazovi" in "Zločin in kazen"). "Besi" ni izjema. Tokrat je avtorja pretresel umor študenta, ki ga je leta 1869 zagrešila skupina Sergeja Nečajeva. Ker je bil Dostojevski zaskrbljen zaradi vzpona revolucionarnega terorja v Rusiji, je napisal svoj najbolj politični roman.
Dostojevski je bil monarhist, vernik ruske pravoslavne cerkve in slovanofil, zavračal je vse nove liberalne in nihilistične politične poglede ter jih imel za škodljive za Rusijo.
To revolucionarno gibanje je prikazal kot temno demonsko moč, ki zastruplja mladino in študente. Drzen je prizor z očetom Verhovenskega (ki je vse te mlade ljudi učil teh liberalnih idej). Srečal je naključno žensko, ki mu bere Sveto pismo, epizodo o Jezusu, ki je iz človeka izganjal demone, in ga primerja z Rusijo. Dostojevski nam namigne, da lahko Rusijo reši le vera, in v epigraf romana postavi citat iz Evangelija po Luku.
Pet resničnih razlogov, zakaj je Dostojevski tako velika osebnost
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
