Jelena Mrozovskaja, prva ruska fotografinja

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Jelena Mrozovskaja je začela kot ljubiteljska fotografinja, medtem ko je delala kot učiteljica in prodajalka. Leta 1892 je končala na nov odprt fotografski tečaj pri Ruskem carskem tehničnem društvu, nato pa je odšla v Pariz, kjer je izpopolnjevala svoje znanje z nadaljnim študijem. Tam je bil njen učitelj slavni fotograf Nadar.

Biografija te ženske je zelo slabo raziskana. Okrnjeni podatki poročajo, da je bil njen dekliški priimek Knjaževič in da je bila črnogorskega rodu. Natančen datum njenega rojstva prav tako ni znan. Bila je trgovka drugega ceha, njen mož pa gozdarski inženir.

Leta 1894 je Mrozovskaja postala prva ženska, ki je odprla svoj lastni fotografski studio v Sankt Peterburgu - prav na Nevskem prospektu 20, le nekaj minut hoje od fotografskega studia slavnega Karla Bulle.

Studio Mrozovske je bil v Sankt Peterburgu precej znan kraj. Skozi leta so v njenem ateljeju nastajali portreti članov carske družine in predstavnikov knežjih družin, uglednih igralcev in celotne glasbene elite tistega časa. Na tej fotografiji je skladatelj Nikolaj-Rimski Korsakov, čigar portret nosi na drugi strani podpis ateljeja Mrozovske.

Tukaj pa je na primer slavna balerina Matilda Kšešinskaja, ki jo je vzljubil Nikolaj II. v svoji mladosti.

Na številnih fotografijah pozira v podobah in kostumih iz predstav, v katerih je plesala.

Mrozovskaja je naredila več deset portretov slavne igralke Vere Komissarževske, prav tako v kostumih iz vlog.

Mrozovskaja je fotografirala tudi režiserje - na primer velikega Stanislavskega.

V objektivu ženske fotografinje se je pojavil tudi kemik Dmitrij Mendelejev.

"... atelje Mrozovske,
", kjer na matiranem steklu so dvorjani
in med drugim tudi Severjanin", je zapisal avantgardni pesnik Igor Severjanin v svojem pesniškem romanu "Leandrov klavir", kjer prikazuje celotno panoramo kulturnega življenja Sankt Peterburga.

Leta 1896 je Jelena Mrozovskaja posnela prve fotografije konservatorija v Sankt Peterburgu. Postala je uradna fotografinja ne le konservatorija, temveč tudi carskega glasbenega društva.

Leta 1903 je Mrozovsko doletela čast postati ena od fotografov na carskem plesu v maskah v Zimski palači. V njen objektiv sta bila ujeta zlasti veliki knez Konstantin Konstantinovič in kneginja Olga Orlova.

Mimogrede, velikega kneza Konstantina Konstantinoviča je Mrozovskaja fotografirala tudi ločeno - z družino.

Prav tako je ustvarila njegov portret, na katerem je pustil svoj avtogram.

Portret kneginje Olge Orlove v kokošniku (ruskem naglavnem pokrivalu) je postal ena najbolj znanih fotografij, ki jih je posnela Jelena Mrozovskaja.

Splošno znana je tudi barvna fotografija "Portret deklice v maloruski noši". Malorusija je bilo ozemlje, ki je zajemalo zahodni del Rusije, Ukrajino, Belorusijo in Poljsko (op. ur.).

Dela Mrozovske so bila razstavljena na velikih mednarodnih razstavah, prejemala je nagrade in priznanja. Njen talent so visoko ocenili tudi kolegi fotografi. Na primer pionir barvne fotografije, slavni Sergej Prokudin-Gorski, jo je naravnost občudoval, kako je lahko nenehno izpopolnjevala svoje znanje, presegala pravila in kanone ter hkrati vedno preučevala človeka in gibanje.

Potem ko se je leta 1909 udeležil praznovanja 15. rojstnega dne ateljeja Mrozovske, je v uredniški rubriki revije Ljubiteljski fotograf zapisal odlično recenzijo:

"Ob ogledu del Mrozovske, ki v izobilju krasijo njen atelje, se človek nehote ustavi ob neomajnem prizadevanju, da bi skoraj vsaka fotografija prikazuje živahno gibanje človeka, kar je v nekaterih primerih doseženo z velikim naporom, pri čemer je včasih žrtvovana tehnična plat zadeve."

Po revoluciji se je atelje Mrozovske zaprl, sama pa se je preselila na podeželsko dačo. Njena nadaljnja usoda je izginila v poglavjih zgodovine, znano je le, da je leta 1941 umrla v počitniškem naselju Kuokkala (današnji Repino) pri Sankt Peterburgu.

Danes dela Mrozovske hranijo v Ermitažu, Sanktpeterburškem konservatoriju ter drugih muzejih in državnih arhivih.