Diana Višnjeva: Valerij Gergijev mi je omogočil razdeliti življenje na dva dela

RBTH: Kaj je bilo težje – ohraniti povezavo z gledališčem Mariinski ali doseči neodvisnost od gledališča?

Diana Višnjeva: Seveda v življenju nič ni bilo tako lahko in gladko, kot se zdi, ko to poveš. Morala sem se bojevati za svoj položaj v gledališču, saj organizacija ne pomaga posamezniku na njegovi poti. Prav tako kot tudi politični in gospodarski dejavniki ne pomagajo posamezniku na njegovi poti. Toda bojevala sem se za svoje ideje, jih branila, se pogovarjala o njih in ljudem razlagala, zakaj so določene reči zame nujne. Na koncu sem dobila ustrezen odgovor.

Ko sem bila stara 20 let, sem prek tega gledališča dobila resno ponudbo. Toda pred mano so jo skrili in zanjo sem izvedela šele veliko let pozneje. Zdaj menim, da je bilo dobro, da so jo skrili. Obdobje, ko dozorevaš in začenjaš vse bolje obvladovati repertoar, je zelo pomembno. Balerina v svoji mladosti pridobiva izkušnje, ki jih nosi s sabo vse življenje. Prvovrstna balerina se lahko izoblikuje le s sistematičnim delom v mladosti. Kljub priložnostim, ki se ti ponujajo, moraš ostati skoncentriran.

Vir: Press photo / »Context. Diana Višnjeva«

Imela sem srečo, da mi je v naslednji fazi direktor Mariinskega gledališča Valerij Gergijev omogočil razdeliti življenje na dva dela. Gergijev razume, da je za umetnost plesa podobno kot za glasbeno umetnost New York ena izmed osrednjih točk. Zato je ustregel moji želji, da hkrati sodelujem z Vladimirjem Malahovom v Berlinu in z Ameriškim baletnim gledališčem. Ta dvostranski dogovor mi je dal svobodo in mi omogočil izjemne pogoje za plesni razvoj, kar doma ne bi bilo mogoče.

V New Yorku sem se pojavila ob pravem času. Ustvarila sem si že ime in imela dovolj izkušenj kot primabalerina, zato sem lahko sodelovala z drugimi plesalci in nekoliko spreminjala splošna pravila. Svoj repertoar sem lahko razširila z vlogami, ki so me zanimale.

Diana Višnjeva kot Karmen. Video: kapt1891 / YouTube

RBTH: Kako ste se domislili solističnega programa?

D.V.: Ko je bil repertoar obeh gledališč izčrpan, sem začela razmišljati o individualnih projektih. Kljub njihovi ustvarjalni naravi, jih je moral podpreti resen producent. Pomagalo mi je podjetje Ardani Artist. Z njegovim direktorjem Sergejem Danilianom sodelujem že od leta 1995, ko mi je podelil nagrado Božestvenaja (božanska, op.ur.).

Vir: Press photo / »Context. Diana Višnjeva«

Sergeja je moja zamisel navdahnila in spodbudila. Toda plavanje v teh vodah je nevarno in zahtevno. Imela sem veliko izkušenj in močno sem si želela nastopati. Izziv je bilo prepričati koreografe k sodelovanju; navajeni so namreč delati z gledališči, ne pa s posameznimi balerinami.

RBTH: Ali vse to počnete sami ali pa imate pomočnike?

D.V.: Zgodba Williama Forsytha, ki je bil med postavljanjem svojih predstav v gledališču Mariinski, me je veliko naučila. Zdaj se le še osebno pogovarjam s koreografi. Toda seveda po tem, ko se o nečem dogovorimo, vstopi moje moštvo. Predvsem v primeru, da te država ne financira, nekdo mora poskrbeti za organizacijo. Zato sem pomislila na to, da bi ustanovila svojo fundacijo, s pomočjo katere bi uresničevala svoje zamisli.

RBTH: Ste ena izmed redkih klasičnih balerin, ki je začela plesati moderen ples na vrhuncu svoje kariere, in ne zato, da bi preložila upokojitev. Kako ste prišli na to zamisel?

D.V.: Najpomembneje se je izogibati skrajnostim, v smislu »zdaj plešem klasični balet, nekoč pa bom plesala moderen ples.« Ne gre tako. Kdor nima osemletne klasične baletne izobrazbe, nikoli ne bo mogel plesati klasičnega baleta. Po drugi strani pa ljudje s klasično baletno izobrazbo lahko plešejo moderen ples. Le dovolj zgodaj in postopno morajo začeti, da se izognejo poškodbam. Pomembno pa je tudi, kam vas izvajanje modernega plesa pripelje.

Vir: Press photo / »Context. Diana Višnjeva«

Končni rezultat zame nikoli ni bil najpomembnejši. Najbolj cenim ustvarjalni proces. Seveda je v meni tudi balerina, ki si takrat, ko se začne mučiti in začuti bolečino ter se njeno telo upre, reče: »Tega ti ni treba početi. Le odpleši svojo Giselle.« To balerino moram skultivirati, jo ukrotiti in spremeniti. Zelo boleče jo je zlomiti. Ljudje pravijo, da je dnevna telesna rutina baletnika podobna delu v rudniku.

Giselle. Video: ballet5sponch / YouTube

Diana Višnjeva na kremeljski gala predstavi – Objekt spremembe. Video: Kremlin Gala / YouTube

Diana Višnjeva: »Tue« (koreografija Marco Goecke). Video: Akademija Vaganova / YouTube

RBTH: Klasični balet ima zelo stroga merila, ki določajo kakovost. Katere so vaše reference pri moderni koreografiji?

D.V.:  Ker sem perfekcionistka, zame ni pomembno pokazati samo sebe, ampak obvladati koreografov slog in jezik. Po najinem sodelovanju mi je Edouard Lock rekel, da bi me morali razstaviti kot zgled njegovega sloga. To je zame najpomembnejše. Toda če hočeš to doseči, moraš začeti zgodaj in napredovati postopoma.

RBTH: Pred kratkim ste v okviru gledališča Mariinski počastili svojo učiteljico Ljudmilo Kovaljovo, v bližnji prihodnosti pa boste imeli celo vrsto nastopov v Sankt Peterburgu. Kaj bi še radi počeli?

D.V.: V gledališču Mariinski in Ameriškem baletnem gledališču nadaljujem s klasičnim repertoarjem. Pred nekaj leti sem ustanovila svoj festival »Context. Diana Višnjeva,« kjer sem tudi umetniška direktorica. Veliko mojega  časa in energije vzame. Festival se trudi razviti moderen ples v Rusiji in dati priložnost mladim plesalcem.

Vir: Press photo / »Context. Diana Višnjeva«

Ta projekt se mi zdi zelo zanimiv, rada delam pri njem. Tako nabiram organizacijske in upraviteljske izkušnje in opažam, da smo nekaj naredili za to, da bi spremenili razmere v modernem plesu v Rusiji. Z veseljem opažam, da so koreografi, ki so sodelovali pri mojem projektu, zdaj postali znani v Rusiji in da imajo delo.

Razmišljam o svojih prihodnjih nastopih in iščem ljudi, s katerimi bi rada delala in se razvijala. Dobila sem nekaj ponudb za menedžersko delo, o katerih se še odločam. Spet drugo področje so povezave z gledališči. Ne moreš biti na več koncih hkrati. Toda to, kar sem dosegla v preteklosti, je odtehtalo ves vložen napor, poleg tega pa imam tudi sedanjost.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.