Rusija razmišlja na veliko: za prvenstvo gradijo najsodobnejše stadione. Avtor: Konstatntin Čabalov / RIA Novosti
To bi lahko bile sanje tržnih direktorjev: na sto tisoče gostujočih nogometnih navijačev, milijardno televizijsko občinstvo, ki si bo želelo samo uživati ob ruski scenografiji. Toda ali se bodo sanje uresničile? Na primeru dveh mest, Kazana in Kaliningrada lahko lepo vidimo, kako različna so mnenja o tem, ali bo Fifino svetovno prvenstvo leta 2018 v Rusiji pomenilo uspeh ali razočaranje.
V Kazanu, glavnem mestu Tatarstana, ki bo gostilo kvalifikacijske tekme ene skupine in četrtfinalno tekmo, veliki športni dogodki pomagajo preoblikovati gospodarstvo in povečujejo njegov ugled v Rusiji in drugod. Kazan so opogumili uspehi hokejskih, nogometnih, odbojkarskih in košarkarskih tekem. Mesto ima ogromno izkušenj z organizacijo velikih tekem in si jih želi še več. Univerzijada leta 2013 in lanskoletno svetovno plavalno prvenstvo sta spremenila mestno strukturo za obiskovalce in svetu poslala sporočilo, da je Kazan odprt za poslovanje. Župan Ilsur Mečin vpliv rad primerja s poolimpijsko renesanso v Barceloni.
»V zadnjih dveh letih smo odprli 88 novih hotelov,« se je župan pohvalil med svetovnim plavalnim prvenstvom. »Hotelsko osebje je dobro izurjeno in hoteli so 90-95 odstotno zasedeni. Rast je podobna kot v Barceloni: pred olimpijskimi igrami leta 1992 so imeli okrog milijon turistov na leto, zdaj pa jih imajo 12 milijonov.«
Številke v Kazanu niso tako veličastne, toda trend je spodbuden. V mestu je zdaj 156 hotelov in Mečin je rekel, da bo imel Kazan leta 2015 dva milijona gostov – kar je velik napredek od 460.000, kolikor jih je bilo leta 2006, ko je postal župan. Vlaganje v šport je prineslo tudi finančno nagrado. Mečin zatrjuje, da je veliki poletni festival vodnih športov več kot pokril proračun mesta, ki znaša 3,5 milijarde rubljev. Prodali so 350.000 vstopnic in v mesto privabili več kot 120.000 obiskovalcev, med katerimi je bilo več kot 3000 članov mednarodnih delegacij. Trgovci so navdušeni, promet v kavarnah, barih in restavracijah pa se je povečal za 30 do 40 odstotkov. Sergej Koškin, upravnik kavnega bara Kofein v kazanski ulici Bauman, ki je vedno nabito polna, ocenjuje, da je bilo okoli 40 odstotkov njegovih strank med prvenstvom tujcev. Upa, da bodo podoben porast gostov zabeležili tudi leta 2018 in leta 2017 na pokalu konfederacij, ki bo nekakšna priprava na svetovno prvenstvo.
Mečin je prepričan, da šport umešča Kazan na mednarodni zemljevid. »Med svetovnim prvenstvom sem prejemal klice iz Singapurja, Avstralije, Francije, ZDA, Južnoafriške republike in Brazilije. Čestitali so nam, ker smo jih tako lepo pogostili,« je dodal. »Tako lahko lepo pokažemo, da je Rusija veliko več kot le Moskva in Sankt Peterburg. Ljudje vidijo, da je Kazan tretja prestolnica naše države.«
Kaliningrad, najzahodnejše rusko mesto, bo leta 2018 pokazal, kako gostoljuben je v resnici.V nasprotju s Kazanom mora še dosti narediti, če želi vse prepričati, da se trud izplača. Tesne zgodovinske povezave mesta z Nemčijo in srednjo Evropo bi morale biti naravna spodbuda za veliki mednarodni turnir. Vendar pa je napredek pri gradnji prizorišča svetovnega prvenstva počasen in med lokalnimi oblastmi prevladuje previden skepticizem. V regiji, kamor 90 odstotkov obiskovalcev prihaja iz drugih ruskih krajev, osebje v lokalnih barih in hotelih ob možnosti, da bi svetovno prvenstvo lahko pomenilo zlato jamo, le skomigne z rameni.
Tudi načrtovalci novega stadiona so naleteli na težave. Že lani se je 500 ljudi zbralo na protestu proti obvezni prodaji zemljišč za novi stadion na Oktobrskem otoku. Prebivalci so jezni predvsem zaradi načrtovane bodoče uporabe mestnega centra, kjer je leta 2015 potekala tudi razstava Baltski ekspo.
Pjotr Gricenko, izvršni direktor razstavnega centra, je Radiu Svoboda povedal, da novo poslopje še zdaleč ne zadostuje potrebam svetovnega prvenstva, ampak je bolj podobno petnadstropnim blokom. Oblast je obtožil »laži in prevare«.
Dela so se na novem kaliningrajskem stadionu začela šele septembra lani, pa tudi takrat za gradnjo poslopja ni bilo še nobene uradne pogodbe. Še mesec dni pozneje se je podjetje Crocus Arasa Agalarova trudilo dobiti zagotovilo, da stroški projekta ne bodo presegli 17,5 milijard rubljev (cca 2,4 milijarde evrov). Prvotni načrt so nekoliko spremenili: namesto predvidenih 40.000 sedežev, jih bo stadion imel 35.000, po koncu prvenstva pa bodo 10.000 sedežev odstranili. Kljub krčenju zmogljivosti bodo po napovedih ruskega športnega ministra Vitalija Mutka prekoračili proračun, zagotavlja pa, da bo prizorišče nared do otvoritve novembra 2017.
Lokalni guverner Nikolaj Cukanov je pozdravil koristi, ki jih imajo od gradnje kaliningrajski pogodbeniki. Na slovesnosti, ki naj bi oznanila začetek gradbenih del, je pohvalil kakovost doma narejenih betonskih stebrov. Vendar pa Cukanov ni bil vedno navdušen promotor nogometa v svojem mestu. Leta 2013, ko se je lokalno moštvo Baltika bojevalo za napredovanje v prvo rusko ligo, se je zapletel v škandal. Po poročanju portala Novosti Kaliningrada je Cukanov prostodušno priznal, da je prosil igralce, naj ne napredujejo iz druge lige, »saj nimajo dovolj denarja, da bi podpirali igranje v prvi ligi.« Igralci Baltike so po tem dovolj zgodaj šli iz forme, v zadnjih tekmah niso več zmagovali in na koncu se jim dejansko ni več uspelo uvrstiti v končnico.
Kazan in Kalinigrad nista edini mesti, ki pred svetovnim nogometnim prvenstvom dobivata novo podobo. Sankt Peterburg je že dobil moderno, prenovljeno letališče, gradijo pa že tudi novi stadion s 60.000 sedeži. Nadaljuje se tudi prenova Sočija po olimpijskih igrah, saj se to črnomorsko letovišče zdaj uveljavlja tudi s stezo za formulo 1. Trenutno je največji izziv, kako zagotoviti, da se bodo koristi, ki jih prinašajo športni dogodki, širile tudi v druga ruska mesta.
© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
