Fjodor Konjuhov: popotnik, ki je osvojil svet

TASS
Fjodor Konjuhov raje potuje sam. Pri petnajstih je z barko preplul Azovsko morje, pri štiridesetih je osvojil Severni tečaj, njegov glavni »know-how« pa so potovanja okrog sveta brez pomočnikov in odmorov po poti.

Fjodor Konjuhov je sodobni legendarni popotnik. Do danes je že petkrat obplul svet (trikrat celo sam), sedemnajstkrat je preplul Atlantik in s čolnom na vesla v 159 dneh preveslal Tihi ocean. Nekajkrat je že obiskal Severni in Južni tečaj; je prvi Rus, ki je osvojil vrhove vseh celin.

12. julija se je Konjuhov odpravil na naslednje potovanje okoli sveta – tokrat bo planet obletel z balonom. V dveh tednih namerava prekositi let Američana Steva Fosseta, ki je prvi sam obletel Zemljo z balonom, in s tem doseči nov svetovni rekord. Prenos poleta lahko spremljate na spletni strani www.flyfedor.ru.

Morton
Morton
Morton
Morton
Morton
Morton
Morton
 
1/7
 

Vse se je začelo z ribiškim čolnom

Fjodor Konjuhov, svetovni rekorder v plovbi prek Atlantskega in Tihega oceana s čolnom na vesla – enojcem in prvi človek na svetu, ki je dosegel pet koncev sveta, se je rodil 12. decembra 1951 v majhni vasi Čkalovo v Zaporoški pokrajini v Ukrajini. Starši so se preživljali z obdelovanjem zemlje in ribolovom. Ravno oče je bil tisti, ki je sinu privzgojil ljubezen do morskih prostranstev, saj je bodočega popotnika pogosto vzel s seboj na ribolov.

Na svojo prvo ekspedicijo se je Konjuhov podal pri petnajstih. Na ribiškem čolnu na vesla je sam preplul Azovsko morje. Pozneje se je Fjodor izučil za ladijskega mehanika, dokončal je šolanje na Leningrajski polarni šoli in začel služiti v Baltski floti.

Na prvo pravo ekspedicijo se je Konjuhov leta 1977 z jadrnico odpravil po poti Vitusa Beringa. Namen ekspedicije je bil maksimalno poustvariti pogoje, v katerih so ruski popotniki odkrivali rusko Ameriko.

Vir: konyukhov.ru

Samotni bojevnik

Po prvi so sledile še ostale: na Kamčatko, Sahalin in Komandorske otoke. Vendar je bil glavni popotnikov cilj samotni pohod na Arktiko. Posebej za to je Konjuhov odpotoval na Čukotko, kjer se je naučil iz ledu graditi bivališča in voziti pasje vprege.

Na ekspedicijo se je podal leta 1990. Hodil je na smučeh, sam vlekel svoje zaloge  in opremo, spal pa je kar na ledu. Po dvainsedemdesetih dneh je dosegel svoj življenjski cilj.

V le eni plovbi je Konjuhov preplul 380.000 milj, kar je povpreu010dna razdalja od Zemlje do Lune.

Za Konjuhova je bil vir navdiha osvajanja oceanov in gorskih vrhov japonski popotnik Naomi Uemura.

»V sedemdesetih in osemdesetih letih družba samotarjev ni ravno sprejemala. Trdili so, da se tak človek ne ujame z njihovim načinom življenja ali celo da bi ga bilo treba zapreti v psihiatrično bolnišnico. Vse pa je spremenil Uemura. Z njim se je leta 1978 pričelo obdobje samotarjev in dokazal je, da je sam sposoben narediti tisto, česar ni moč z ekipo,« pripoveduje Konjuhov.

Od leta 1992 do sedaj je Konjuhov osvojil tako imenovanih »Sedem vrhov sveta«. V petih letih je osvojil Elbrus, nato pa še Everest in tako postal prvi Rus, ki je zaključil program Grand Slam; povzpel se je na Vinsonov masiv (najvišji vrh Antarktike) in Aconcaguo v Južni Ameriki, leta 1997 pa je osvojil še preostale tri točke – afriški vulkan Kilimanjaro, avstralski vrh Kosciuszko ter severnoameriški McKinley. In vse to mu je uspelo samemu.

Ne le pot

Popotovanja in znanstvena raziskovanja v času teh niso edina njegova strast. Od začetka osemdesetih tudi slika. Po njegovi skici naslikano ikono Nikolaja Čudotvorca so poslali celo v vesolje.

Fjodor Konjuhov, iz serije slik "Moji prijatelji v nevarnosti", 1986

Leta 2010 se je popotnik odločil, da se bo posvetil cerkvi in je postal duhovnik ruske pravoslavne cerkve ter celo izjavil, da bo prenehal potovati. Resda tako ni dolgo zdržal – že nekaj mesecev po posvetitvi v duhovnika je napovedal ekspedicijo v Etiopijo.

»Kot mlademu mi je bilo težko potovati. Preveč nečimrnosti. Težko sem prenašal samoto, nič ni bilo hujše od samote! Danes pa sem spoznal, da na zemeljski obli samote ni. Na Zemlji je vse živo. Taisti ocean – v njem žive kiti. Gore so žive, puščava; v puščavi je s tabo Gospod Bog. In svetniki, h katerim moliš.«

Vir: Ivan Žuk

 

Članek je napisan pohttp://www.sport-express.ru/fridays/reviews/803423, http://tass.ru/obschestvo/3447033 in http://konyukhov.ru/

 

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.