8 žerjavov za spravo vseh narodov Evrope

Ziga Zivulovic jr. / BOBO
Med obiskom v Sloveniji bo ruski predsednik Vladimir Putin na ljubljanskih Žalah otvoril spomenik vsem ruskim in sovjetskim žrtvam I. in II. svetovne vojne.

V Sloveniji že stoji edini skupni spomenik na svetu – nimajo ga niti v Rusiji. “Gre za počastitev spomina na vse umrle sinove Rusije in simbol sprave vseh generacij Rusov. Ker bo spomenik stal na slovenski zemlji, gre za simbol sprave z narodi Evrope, ki so bili kar dvakrat vrženi v nepopisno tragedijo,“ je med ogledom prizorišča povedal ruski veleposlanik v Sloveniji Doku Zavgajev. 

Delegacija ruskega veleposlaništva se je na ogled prizorišča odpravil na sila simbolen dan – 22. junija, ko se v Rusiji s komemoracijami spomnijo 75. obletnice tragičnega  napada nacistične Nemčije na Sovjetsko zvezo “Želeli smo, da bi prav na ta dan postavili temelje spomenika. Dela se bodo končala 15. julija, otvoritev pa bo 30. julija,“ je Zavgajev povedal med polaganjem temeljev, pod katere so za srečo zazidali kovanec.

Spomenik, ki ga je zasnoval ruski arhitekt Oleg Kalinin, v višino meri 5 metrov, kar je v Ljubljani norma. Vključuje osem stebrov, za kar so se odločili, ker gre za skupno število let, kolikor sta trajali obe vojni vihri. Na vrhu lebdijo žerjavi, katerih domovina je ozemlje Rusije in so simbol umrlih v vojni.

Ideja o postavitvi spomenika se je pojavila leta 2011, ko je bil Putin še kot predsednik vlade na obisku v Sloveniji. Vsi slovenski predsedniki vlad, ki so se zvrstili od takrat, so podpirali idejo postavitve spomenika: Janez Janša, Alenka Bratušek, Miro Cerar, veliko pa je za postavitev spomenika storil župan Ljubljane Zoran Jankovič, ki je za Žalah zagotovil ustrezno lokacijo.

“Prav je, da spomenik stoji tam, saj gre za spominski park. Na Žalah so pokopani Nemci, Italijani,“ je prepričan Saša Geržina, predsednik Društva Slovenija-Rusija, kjer so že leta 2003 pod svoje okrilje vzeli Rusko kapelico pod Vršičem, kar je dokaz, da imajo občutek za zgodovinski spomin.

“Prvotna ideja je bila, da bi spomenik postavili v Kranjski gori, potem v Postojni...Odločili smo se za glavno mesto, saj na ozemlju Slovenije leži kar 65 grobišč ruskih vojakov. Grobovi se nahajajo v 50 mestih in krajih po Sloveniji,“ je gospod Zavgajev postregel s statistiko.

Fotografija: Polona Frelih

V Sloveniji med prvo svetovno vojno ni bilo bojev, v katerih bi sodelovali Rusi, so pa sem vozili vojne ujetnike, ki so gradili razne objekte. Tudi za vojaške potrebe avstro-ogrskega imperija. Na slovensko ozemlje so med I. svetovno vojno pripeljali več kot 40 tisoč ruskih vojnih ujetnikov.

Med II. svetovno vojno je bilo v Mariboru celo koncentracijsko taborišče za vojake Rdeče armade. Po podatkih ruskega veleposlaništva ter dostopnih nemških arhivov je v njem umrlo več kot 8 tisoč ruskih vojnih ujetnikov.

Spomenik, s katerim se bodo poklonil vsem državljanom Rusije in Sovjetske zveze, ki so umrli v Sloveniji, ne financira ruska država, pač pa zainteresirani posamezniki. “Vsak je dal, kolikor je lahko. Slovenci in Rusi smo zbrali že 25 milijonov rubljev (357 tisoč evrov). Denar so dali tudi številni slovenski poslovneži. Bolj kot za vsoto gre za gesto,“ je jasen gospod Zavgajev.

Fotografija: Polona Frelih

V Sloveniji spomenik vsaj zaenkrat ni vzbudil pretiranih kritik. Argumenta nasprotnikov sta dva: da so nas osvobajali partizani in ne vojaki Rdeče armade ter da v Sloveniji že obstajata dva spomenika ruskim vojakom. Prvi je Spomenik zmage v Murski Soboti, ki od 12. avgusta 1945 stoji v čast in slavo zmagovalcem v 2. svetovni vojni: sovjetskim vojakom in jugoslovanskim partizanom, drugi pa je Ruska kapelica na Vršiču, ki je že desetletja tradicionalni kraj slovensko-ruskih srečanj.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.