Boris Jelcin in Nina Jelcina na letališču Orly v Franciji.
Vladimir Rodionov / RIA NovostiVse soproge sovjetskih voditeljev niso bile “prve dame” v običajnem pomenu besede. Daleč od tega. V skladu z diplomatski protokolom morajo voditelji držav na uradne obiske hoditi v spremstvu svoje žene, česar se sovjetski voditelji niso držali. Njihove boljše polovice so običajno ostajale daleč proč od reflektorskih luči, zato javnost pogostokrat sploh ni vedela, kako so izgledale.
Cenjena je bila skromnost, obleke z globokimi izrezi niso bile zaželene. Sovjetske prve dame so se oblačile na popolnoma enak način kot na milijone ostalih sovjetskih žensk: elegantno in izzivalno oblačenje bi delavce očitno preveč odvračalo od glavne naloge, ki je bila izgradnja socializma. Vse se je spremenilo z Nino Hruščovo, s katero začenjamo našo zgodbo.
Nina Hruščova (druga z desne) ter Jacqueline Kennedy (tretja z desne). Vir: RDA / Vostock-photo
Ženo Nikite Hruščova lahko štejemo za “prvo damo”. Če ne drugega, je bila ona prva, ki je svojega moža in voditelja stranke spremljala na službenih potovanjih v tujino. Bila je tudi prva, ki je bila zaradi svojega modnega okusa pogostokrat tarča posmeha. Nina Hruščova je bila “ženska iz ljudstva” in je naravnost oboževala “kmečke obleke” napadalnih cvetličnih vzorcev ter visečih, vrečastih krojev. Njen okus za modo jo je izneveril.
Na zgodovinskem obisku v ZDA je Hruščova nosila dolgo poletno obleko, ki je v Sovjetski zvezi nemudoma dobila ime “domača halja”. Vse skupaj je bilo videti še slabše, ker se je Hruščova na posnetku pojavila ob boku Jacqueline Kennedy, prave ameriške stilske ikone. Hruščova v primerjavi z njo v svoji domači izdaji ni imela nobene možnosti. Fotografija je postala znana po vsem svetu, Hruščova pa se je po njeni zaslugi v zgodovino zapisala kot prototip delavke v kolhozu.
Zgodba je še toliko bolj neverjetna, če upoštevamo, da je obleko sešila šivilja iz Moskve Nina Gupalo, takrat slavna oblikovalka, ki je oblačila Stalinovo hčer, pa tudi znane igralke, ki jim ni bilo mogoče odrekati okusa.
Zanimivo je, da so prav pod vladavino Hruščova leta 1959 v Moskvi pripravili prvo modno revijo, na kateri so sodelovali zahodni modni oblikovalci. Yves Saint-Laurent, ki je takrat vodil modno hišo Dior, je s svojo prisotnostjo počastil dogodek, namenjen izključno partijski eliti.
Jovanka Broz (druga z leve) in Viktorija, žena Leonida Brežnjeva (druga z desne) ob obisku Josipa Broza Tita v Moskvi. Vir: Vladimir Akimov / RIA Novosti
Naslednja prva dama Viktorija Brežnjeva je nadaljevala s tradicijo svoje predhodnice – zlitja s sovjetskimi množicami. Ob tistih redkih priložnostih, ko se je Brežnjeva pojavila v javnosti, je nosila dobro usklajeno, enostavno, in kakor so komentirali številni, zares dolgočasno obleko.
Tako kot v primeru številnih članov sovjetske elite je za njena oblačila skrbela znana Hiša mode na moskovski ulici Kuznecki most, kjer so oblikovali tudi oblačila za množično proizvodnjo v sovjetskih tovarnah.
V tem času je bilo mogoče uvoženo blago v Sovjetski zvezi najti samo v GUM-u, glavnem trgovskem centru na Rdečem trgu v Moskvi, ali pa v Berjozki, posebni trgovini za diplomate, kjer so izdelke prodajati za tujo valuto (ki je bila uradno prepovedana).
Brežnjeve ni zanimalo elitno blago, kar ni mogoče trditi za njenega moža Leonida Brežnjeva. Na svoj način je bil pravi gizdalin – srajce in kravate je kupoval v tujini, ni pa se odrekel niti trendu kavbojk, saj si je kupil kavbojsko jakno.
Raisa Gorbačova, “komunistična dama s pariškim chicom”. Vir: Nikolaj Maljšev / TASS
Raiso Gorbačovo, ženo arhitekta perestojke Mihaila Gorbačova, so opisovali kot rusko Jackie Kennedy. Njena elegantna in enostavno krojena obleka, ki je bila vedno primerna za vsako priložnost, je postala predmet narodne zavisti. “Komunistično damo s pariškim chicom”, kot so jo hvalili na Zahodu, so v domovini kritizirali. Mnogo ljudi je verjelo, da je na stroške države iz Pariza naročala kreacije Yvesa Saint-Laurenta in Pierrea Cardina.
Čeprav je Gorbačova dejansko oboževala pariško visoko modo in čeprav je v mestu hodila na modne revije, je njena oblačila krojila Rusinja Tamara Makejeva, članica Hiše mode na Kuzneckem mostu. Ne glede na to je Gorbačova odigrala aktivno vlogo pri tem, da je na rusko tržišče pripeljala prestižne blagovne znamke. Med drugim je sponzorirala odprtje podružnice Burda Moden v Moskvi. Pozneje je ruski krojač Valentin Judaškin, ki ga lahko označimo za prvega modnega oblikovalca post-sovjetskega obdobja, za prvo damo oblikoval celo vrsto oblačil.
Kraljica Elizabeta II., predsednik Putin ter njegova zdaj že bivša soproga Ljudmila (L). Vir: Aleksej Panov / RIA Novosti
Po Raisi so vse prve dame nadaljevale sovjetsko tradicijo in so ostajale v senci svojih mož. V njihovih omarah so prevladovala okusna in klasična oblačila konzervativnega dizajna ter v svetlih bež tonih.
Jelcinova soproga Naina Jelcina je svoj stil menjala tako, kot se je spreminjala sama država: od bleščečih 80-ih, ki jih je preživela v svojih bordo oblačilih in trajno kot pudelj, do umirjene elegance klasičnih Chanelovih kostimov.
Ljudmila Putina, nekdanja soproga aktualnega predsednika, je bila znana po svoji ljubezni do klasičnih enobarvnih oblačil in jaken z vezenimi vzorci. Zelo pogosto je poslušala nasvete eminentnih ruskih modnih oblikovalcev, kot so Igor Čapurina, Viktorija Andrejanov ter Slava Zajcev.
Prav Zajcev je bil tisti, ki je Putino prepričal, da je nosila slavni klobuk z velikimi krajci, ki je povzročil razburjenje leta 2003, ko je Putin z ženo prispel na uradni sprejem pri kraljici Elizabeti v Londonu: klobuk je bil namreč večji od tistega, ki ga je nosila kraljica.
© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
