Nekateri verjamejo, da je čarovnica napovedala umor znanega televizijskega novinarja Vlada Listjeva in požar v Ostankinu leta 2000. Vir: Denis Murin / RIA Novosti.
Govorice o moskovski podzemni železnici so tesno prepletene s fikcijo. Obstajajo zgodbe, da se pod glavnim mestom nahajajo skrivne vojaške in vladne linije, t. i. linije »Metro-2«, ki jih ne zanikajo niti nekatere uradne osebe.
Navdušenci se že več let neuspešno trudijo priti do bolj natančnih informacij. Gre za eno linijo ali za celo omrežje? Gre mar za podzemno mesto za 15000 ljudi? Kot se za urbano legendo spodobi, obstaja tisoč različic te zgodbe. Vse različice združuje avra skrivnosti in nevarnosti.
»Zares strašljivo je bilo slišati zvoke vojaških škornjev v bližini domnevnega vhoda v Metro-2,« je za RBTH dejal ''kopač'' Konstantin (''kopači'' ali ''diggerji'' so navdušenci, ki raziskujejo podzemne bunkerje, vrtine, tunele in druge objekte). »Ga še vedno stražijo KGB-jevci?«
Zgodb, da se pod glavnim mestom nahajajo skrivne vojaške in vladne linije, t. i. linije »Metro-2«, ne zanikajo niti nekateri uradni obrazi. Vir: Vitalij Belousov / RIA Novosti.
Druga Moskovčanka trdi, da naj bi njenega prijatelja ''kopača'' ustrelili pripadniki tajnih služb, ko je iskal Metro-2. Težko preverljive ''kopaške'' zgodbe o avanturah v zaprtem objektu še dodatno podžigajo ljudsko domišljijo.
»O Metroju-2 mi je v otroštvu pripovedovala babica, ki mi je potem pravila tudi o mutiranih podganah,« se spominja Moskovčanka Valerija. V devetdesetih letih so tabloidi objavljali zgodbe o velikanskih podganah, ki naj bi živele v tunelih.
Bi Splinter iz Nindža želv lahko našel prijatelje v moskovskih katakombah? »Vse to je znanost – sevanje iz kamnitih sten gotovo povzroča mutacije pri podganah,« razlaga Moskovčan Pavel. »Vendar one živijo v tehničnih prostorih, zato se jih ne vidi.« Jasno, da velika žival prevzaprav ne more preživeti v metroju.
Z legendami niso obdani samo podzemni bunkerji sovjetske elite, temveč tudi povsem vidne zemeljske stavbe: na primer hiša sovjetskega vodje državne varnosti Lavrentija Berije, desne roke Stalina.
Med zasliševanji leta 1953 je Berija priznal ugrabitve in posilstva na desetine žena, čeprav danes razpravljajo o pristnosti teh papirjev (Hruščov je Berijo odstranil v boju za oblast, zato bi lahko bili dokumenti ponarejeni po porazu nevarnega nasprotnika).
Vendar se je v zavesti ljudi trdno ukoreninila podoba sadističnega Berije in v zvezi z njegovo hišo v Moskvi krožijo mračne govorice. Bojda se ob polnoči po ulici Malaja Nikitskaja zapelje nevidni avtomobil, po ulici pa odmeva njegov star motor. Slišati je korake in duh Lavrentija Berije, ki pride v hišo v iskanju nasilnih užitkov. Pozorni pešci lahko kmalu slišijo ženski jok z druge strani zidu.
Skeptiki bodo rekli, da tam v resnici jokajo zaposleni v tunizijskem veleposlaništvu, ki delajo nadure (danes se v hiši Lavrentija Berije nahajajo prostori diplomatske misije), vendar je ta različica zgodbe veliko bolj dolgočasna.
Skeptiki bodo rekli, da v zgradbi tunizijskega veleposlaništva jokajo zaposleni, ki delajo nadure. Vir: Lori / Legion-Media.
Svojih legend nima samo center mesta. Mnogi verjamejo, da so leta 1812 na hribih pri turističnem mestecu Peredelkino (v bližini Moskve) pokopali na stotine Napoleonovih vojakov. Ljubitelji paranormalnega v trumah pripisujejo kraju mistične značilnosti in so prepričani, da popotniki tam izginjajo, elektronika pa preneha delovati.
V resnici tam verjetno ni množičnih grobišč. »Po težki vojni z Napoleonom so vaščani povsod slišali odmeve, tako da gre za star mit,« so za RBTH povedali raziskovalci iz Muzeja Moskve. »V 19. stoletju so arhitekti tam izkopali slovanske grobne gomile iz 10. in 11. stoletja. Prebivalci okoliških vasi so bili prepričani, da gre za grobove francoskih vojakov.«
Predel Ostankino, kjer se nahaja najvišji televizijski stolp v Evropi, je prav tako predmet mitologizacije. Ta kraj domnevno obseda duh starke, ki so jo ubili v 16. stoletju. Danes ta čarovnica hodi naokoli in napoveduje nesreče.
Petsto let stara čarovnica je napovedala odmeven umor znanega televizijskega novinarja Vlada Listjeva in tudi požar v Ostankinu leta 2000. Nekdaj se te zgodbe dopolnjujejo s slikovitimi podrobnostmi – pisarno Listjeva naj bi po umoru na primer razgrizle živali, ki so mutirale od sevanja stolpa.
Obstajajo tudi manj krvave govorice: na primer ta, da so gradbinci po pomoti v zgradbi televizijskega centra zazidali buldožer. Avtorica raziskovanj o legendah Ostankina Jana Sidorova je prepričana, da zaposleni v televizijskem centru v resnici ne verjamejo takšnim zgodbam, jih pa z veseljem širijo.
© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.