Ruski pesnik Sergej Jesenin, glasnik ruskega podeželja

Konstantinovo, Rjazanska regija.

Konstantinovo, Rjazanska regija.

Lori / Legion Media
3. oktobra je minilo 121 let od rojstva ruskega pesnika Sergeja Jesenina, enega od vidnih predstavnikov »srebrnega veka« ruske kulture.

 »Rusija moja, lesena Rus! Jaz sem tvoj edini pevec in glasnik«

Jesenin se je rodil v vasi Konstantinovo v Rjazanski pokrajini. Skozi okno njegove hiše je bilo videti cerkev in gričevnati breg reke Oke – tega prizora se je pesnik pogosto spominjal v svojih verzih.

Pesmi je začel pisati že v otroštvu, takoj po šoli pa se je odpravil v literarni svet Moskve, kjer je kmalu objavil svoje prve pesmi. V iskanju slave se je preselil v Peterburg, kjer je v ruski narodni noši, sandalih ali škornjih hodil po uredništvih in literarnih salonih, kamor je nosil liste s pesmimi, zavite v podeželsko ruto. Njegova samopromocija, ki bi jo lahko danes označili kar za »PR-ovstvo«, je uspela, saj je nadarjeni »vaški« pesnik z zlatimi kodri postal neverjetno priljubljen. Leta 1916 se mu je ponudila priložnost, da je nastopil pred družino carja Nikolaja II.

Sergej Jesenin v Italiji. Vir: RIA NovostiSergej Jesenin v Italiji. Vir: RIA Novosti

»Širi se razvpita slava, da sem brez dlake na jeziku in škandalist«

Jesenin je zaslovel tudi kot huligan. Bil je aktivno udeležen v literarnem življenju in je pogosto dražil druge pesnike. Najbolj znani so njegovi literarni dvoboji z znamenitim pesnikom Vladimirjem Majakovskim. Jesenin je ljubil domači prostor in ni sprejemal  revolucionarno-industrijske lirike svojega kolega. Ta je po drugi strani pozival, naj pesniki ne trošijo svojega talenta za opisovanje narave, pač pa naj ga raje uporabijo v imenu boljševizma. Na enem od javnih pesniških večerov je Jesenin zabrusil Majakovskemu, da mu ne bo dal svoje Rusije: »Rusija je moja! Ti pa si Američan!« Majakovski je na to ironično odgovoril: »Vzemi jo, izvoli! Pojej jo skupaj s kruhom!«

Številne Jeseninove pesmi je leta 1967 v slovenščino prevedel Tone Pavček. Zbirko pod naslovom Pesmi lahko danes najdete v skoraj vsaki slovenski knjižnici. (op. ur. RBTH Slovenija).

»Veliko žensk me je ljubilo, tudi sam nisem samo ene«

Druga glavna tema v ustvarjanju pesnika, lepotca in lomilca src je ljubezenska lirika. Iz številnih zvez so se Jeseninu rodili štirje otroci.

Prva žena Anna, s katero se je civilno poročil, mu je leta 1914 rodila sina Jurija, vendar je Jesenin od družine odšel v Peterburg in je sina redko obiskoval.

Leta 1917 se je poročil z lepo igralko Zinaido Reich, ki je rodila hči Tatjano in sina Konstantina. Čez dve leti sta se razšla, Reichova pa se je kmalu zatem poročila z znamenitim režiserjem Vsevolodom Mejerholdom in je postala ena od najbolj znanih igralk v Moskvi.

Druga uradna žena pesnika je bila ameriška plesalka Isadora Duncan. Bila je 18 let starejša od njega in ni govorila rusko, Jesenin pa ni znal govoriti angleško. Njun zakon je bil poln neskončnih škandalov in je trajal kakšni dve leti. Pesnik je spremljal Duncanovo na gostovanjih v Evropi in Ameriki, kjer je vzporedno sodeloval na literarnih dogodkih.

Tretja Jeseninova žena je bila Sofja, vnukinja Leva Tolstoja. Z njo se je poročil nekaj mesecev pred svojo smrtjo. Tudi ta zakon ni bil srečen. »Tukaj je vse preveč zapolnjeno z 'velikim starcem', to me duši,« se je pritoževal Jesenin, ki je živel pri Sofiji doma. Prav ona je najbolj zaslužna, da sta se ohranila zapuščina in spomin na pesnika.

Jesenin in Isadora Duncan. Vir: ITAR-TASSJesenin in Isadora Duncan. Vir: ITAR-TASS

»Neumno srce, ne daj se ...«

Revolucijo leta 1917 je pesnik sprejel z navdušenjem, saj je upal, da bo prišlo do preobrazbe Rusije. Vendar je kmalu opazil lakoto, opustošenje in teror, začel je opisovati apokaliptične podobe Rusije, kot sta »vrt lobanj« in »steklo žarenje trupel«. V pesmi o slovitem puntarju in samozvancu Pugačovu, ki je v 18. stoletju organiziral množično kmečko vstajo proti Jekaterini II., se je Jesenin lotil teme nasprotij med oblastjo in ljudstvom. To temo je nadaljeval tudi v pesnitvi Država malopridnežev. Leta 1924, eno leto pred smrtjo, je v pesmi Vrnitev domov risal siromašno, uničeno podeželje in revne izbe, v katerih namesto ikon visi koledar s portreti Lenina.

Oblasti so v njegovih delih videle ideološko in duhovno nevarnost, zato so za njim pošiljale vohune ter proti njemu vlagale kazenske ovadbe, za katere so grozile, da jih lahko kadarkoli povišajo v politične.

Leta 1925 so živčni zlomi, nagnjenost k alkoholizmu in pritiski oblasti spravili Jesenina v psihiatrično bolnišnico. Čez mesec dni so ga našli obešenega na cevi v leningrajskem hotelu Angleterre. Svojo zadnjo pesem Na svidenje, prijatelj moj, na svidenje, je prejšnji dan napisal s krvjo.

Uradni vzrok pesnikove smrti je samomor, a so se v zadnjih desetletjih pojavile številne alternativne razlage. Med temi je najbolj razširjena teorija, da so pesnika ubile sovjetske oblasti.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.