Kratko in odmevno življenje Mihaila Lermontova je bilo povezano z vrsto mest v Rusiji, kjer je pesnik živel, študiral, se bojeval – in opisoval vse te kraje v svojih delih. Z vsakim krajem ga vežejo določene zgodbe. Ob obletnici njegovega rojstva (15. oktober) je RBTH pripravil interaktivno karto z ruskimi kraji, v katerih je prebival Lermontov.
Mihail Jurjevič Lermontov (1814-1841). Vir: FineArt images
Lermontov se je rodil v noči z 2. na 3. oktober po julijanskem koledarju na obrobju Moskve, v hiši pri Rdečih vratih. Praktično takoj so ga poslali na posest njegove babice. Naslednjič se je v mestu pojavil, ko je bil star 12 let. Leta 1828 se je vpisal v hišo za plemiške otroke ob Moskovski univerzi, dve leti pozneje pa tudi na samo Moskovsko univerzo, s katere so ga izključili na lastno željo zaradi prepirov s predavatelji. Po izključitvi je odpotoval v Peterburg.
V muzeju Lermontova v Moskvi. Vir: goslitmuz.ru
Dom muzej Lermontova v Moskvi. Vir: goslitmuz.ru
Lermontov je kot otrok dve leti živel v mestu Penza (okoli 630 kilometrov jugovzhodno od Moskve), skupaj s svojo babico Elizabeto Arsenjevo.
Otroštvo je preživljal v naselju Tarhani, ki je pripadalo pesnikovi babici, tja pa se je rad vračal tudi v zrelih letih. Ravno tukaj je Lermontov napisal svojo prvo pesnitev z naslovom Čerkesi. Posest se je ohranila do danes, sedaj se tam nahaja muzej, kjer vsako leto poteka tudi ruski Praznik Lermontova, kjer se sestajajo pesniki, pisatelji in drugi umetniki, ki berejo pesmi in častijo pesnika.
Dvorec v Državnem Lermontovskem muzeju - parku v Tarhanah. Vir: Lori / Legion-Media
Notranjost sob v Lermontovskem muzeju – parku. Vir: Lori / Legion-Media
V Peterburgu, ki je bil tedaj še prestolnica Rusije, se je Lermontov vpisal na Šolo gardnih podpraporščakov in konjeniških kadetov, ki je mlade plemiče pripravljala na priključitev v polke Imperatorske garde. Tukaj se je vrtel v literarnih krogih, tu je izšel njegov roman Junak našega časa in prva zbirka z naslovom Pesmi. Med zimo 1840-1841 je tukaj preživel tudi svoj prvi vojaški dopust. Želel se je odpovedati vojaški službi in se popolnoma posvetiti literaturi, a je bila njegova babica prepričana, da je takšno početje neresno. Iz Peterburga je šel Lermontov zadnjič v svoj polk na Kavkaz.
Spomenik M. Lermontovu v poslopju Šole gardnih podpraporščakov in konjeniških kadetov. Vir: Lori / Legion-Media
Lermontov je bil prvič na Kavkazu v otroštvu – babica ga je peljala na mineralne vrelce, ki so pomagali njegovemu zdravju (kot otrok je imel skrofulozo). Ko je leta 1837 objavil svojo pesem Smrt pesnika, ki je izzvala nezadovoljstvo carske družine, so Lermontova premestili v Nižnjegorodski dragunski polk, ki se je nahajal na območju krajev Mozdok, Grozni in Kizljar. Prvo prebivanje na Kavkazu je trajalo le nekaj mesecev, med katerimi ni sodeloval v boju – v tem času je potoval, spoznaval naravo, običaje in prebivalce Kavkaza.
Lermontova hiša v Pjatigorsku. Vir: Lori / Legion-Media
Drugič so Lermontova poslali na Kavkaz zaradi dvoboja z Ernestom de Baranteom, sinom francoskega veleposlanika v Rusiji. Car je osebno ukazal, da mora biti pesnik v prvih vrstah in mora sodelovati v vojaških operacijah. Lermontov se je v boju izkazal za možatega, hladnokrvnega in neustrašnega. Kljub temu ni umrl na bojišču, ampak v zdraviliškem mestu Pjatigorsk – umrl je v dvoboju z upokojenim majorjem in nekdanjim prijateljem iz Šole podpraporščakov Nikolajem Martinovim. Do dvoboja je prišlo zaradi zlobnega karakterja Lermontova, ki je večkrat žalil ime Martinova. Martinov tega ni več mogel prenašati in je pozval žaljivca na usodni dvoboj.
© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.