Zloglasni Ivan Grozni, prvi ruski car

1. Že v otroštvu je izgubil starše

Njegov oče je umrl leta 1533, ko je imel prestolonaslednik komaj tri leta. Formalno je Ivan tistega leta postal Veliki knez vse Rusije, vendar seveda še ni mogel vladati državi. Za oblast so se borili vplivni bojarji – predstavniki starega plemstva.

Pri osmih letih je postal sirota. Regent Šujski je do Ivana izražal prezir in ga sodeč po njegovih spominih sploh nikoli ni nahranil do sitega. Zgodovinar Sergej Solovjov je prepričan, da je bilo za njegov kruti značaj krivo ravno surovo otroštvo: »Šujski so sejali koristoljubje, prezir do skupnega dobrega, prezir do življenja in časti bližnjega – iz tega je zrasel Grozni.«

2. Prvi ruski car

Ko je leta 1547 postal polnoleten, se je okronal za carja. Pred Ivanom so imeli vsi vladarji Moskovske Rusije naziv velikih knezov – on pa se je kot prvi razglasil za carja (po zahodni terminologiji je to »cesar«) oziroma »imperatorja«, čigar oblast prihaja naravnost od Boga.

Takšen naziv je dal Rusiji in njenemu vladarju veliko težo v očeh evropskih monarhov. Za carja so ga priznali angleška kraljica Elizabeta I., cesar Svetega Rimskega cesarstva Maksimilijan II. Habsburški in drugi vladarji. Ivan si je veliko dopisoval z Elizabeto in naj bi jo po legendi celo zasnubil. Kraljica se z njim ni želela poročiti, sta pa v času Ivana Rusija in Anglija začeli z medsebojno trgovino.

3. Na začetku je bil reformator

V mladosti se je Ivan IV. trudil, da bi vladal profesionalno: od leta 1549 do leta 1560 je državo vodil skupaj z neuradno vlado, imenovano Izbrana rada. Šlo je za krog Ivanu bližnjih oseb ter mladih predstavnikov plemstva in duhovščine.

Rada je izpeljala vrsto pomembnih reform, okrepila je moč v rokah carja in omejila pooblastila bojarjev. Pozneje je Ivan Izbrano rado razpustil in začel vladati sam.

4. Prve množične represije v Rusiji

Izbrano rado je leta 1565 zamenjala opričnina, ki zaznamuje obdobje ostre represije. Car je rusko ozemlje razdelil na zemščino, kjer so oblast ohranili bojarji, in opričnino, ki jo je neposredno upravljal sam s pomočjo opričnikov (telesni stražarji, ki so sestavljali nacionalno gardo) po lastni izbiri.

Kot sta pisala sodobnika, nemška plemiča Taube in Krause, je bil v jedru opričnine svojevrsten »cerkveni red«, ki ga je vodil car Ivan osebno. Člani tega reda so se oblačili kot menihi in so molili skupaj s carjem. Njihova simbola sta bila pasja glava in metla. »To pomeni, da najprej ugriznejo kot psi, nato pa vse, kar je odveč, pometejo iz dežele,« sta pisala Taube in Krause.

Do leta 1572 so opričniki izvajali teror proti bojarjem in njihovim podpornikom, pri čemer so pobijali cele družine. »Teror je segal od pobijanja žensk in otrok, zlorabljanja in posmehovanja ženam tistih, ki so bili obtoženi izdaje, do javnih priznanj z najbolj okrutnimi mučenji,« je pisal zgodovinar Dmitrij Volodihin. Na koncu tega obdobja so pobijali tudi voditelje med samimi opričniki. Zgodovinarji ocenjujejo, da so v tem obdobju pobili vsaj 4500 ljudi.

5. Bil je vojskovodja

Skozi celotno vladavino se je Ivan Grozni vojskoval in se trudil razširiti ozemlje svoje države. Po eni strani je uničil Kazanski in Astrahanski kanat ter ju priključil Rusiji. Pod njegovo vladavino sta pod Rusijo prišli tudi območji Volge in Urala, začelo se je osvajanje prostranstev v Sibiriji.

Po drugi strani je Rusija izgubila Livonsko vojno 1558-1583 proti Republiki obeh narodov (zveza Kraljevine Poljske in Kneževine Litve) in Švedski, v kateri je Ivan želel pridobiti izhod na Baltsko morje. V osrednjem delu države so več desetletij pustošili vdori krimskih Tatarov. Tem je leta 1571 uspelo priti celo do Moskve, kjer so požgali vse, razen Kremlja. Tatare so pozneje razgnali, a je bila Rusija opustošena.

6. Bil je sumničav in poln protislovij

Car je iskreno verjel v Boga in velikodušno daroval samostanom, čeprav so na njegov ukaz ubijali tudi duhovnike. Bil je izobražen in dober retorik, s pomočjo danskih tiskarjev je v Moskvi utemeljil prvo rusko tipografijo, duhovščino je obvezal, da organizira šole, v katerih so otroke učili pismenosti. V njegovem času so se v Moskvi pojavili celo nekakšni konservatoriji. »Moramo spoštovati svoje podanike, a jih moramo tudi kaznovati,« je govoril car.

7. Ni bil srečen v zasebnem življenju

Ivan je zamenjal vsaj šest žena, imel je osem otrok, večina je umrla že v mladosti. Najstarejši otrok Ivan je umrl leta 1581 – vrsta letopisov trdi, da je Ivan carjeviča pomotoma ubil, ko ga je med prepirom udaril s palico. Del raziskovalcev je prepričan, da gre za izmišljotino in je carjevič v resnici umrl zaradi bolezni. Legendi je posvečena ena od najbolj znanih slik v Tretjakovski galeriji z naslovom Ivan Grozni in njegov sin Ivan, ki jo je naslikal Ilja Repin. Na znani sliki Ivan Grozni, starček z divjim pogledom, objema umirajočega sina, ko se je z grozoto zavedal, kaj je storil.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.