Na Slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu tudi delegacija iz Rusije

Obiskovalci na 28. Moskovskem mednarodnem knjižnem sejmu, ki je potekal v 75. paviljonu VDNH. Vir: Kiril Kallinikov/RIA Novosti

Obiskovalci na 28. Moskovskem mednarodnem knjižnem sejmu, ki je potekal v 75. paviljonu VDNH. Vir: Kiril Kallinikov/RIA Novosti

Danes svoja vrata odpira Slovenski knjižni sejem. V Ljubljani bo že tradicionalno gostoval tudi ruski Prevajalski inštitut, ki od danes do petka organizira več dogodkov v Cankarjevem domu, na Filozofski fakulteti ter v Ruskem centru v Ljubljani in Mariboru.

Stojnico ruskega Prevajalskega inštituta lahko najdete od danes do nedelje poleg vhoda na balkon Gallusove dvorane v pritličju Cankarjevega doma. Vir: Veleposlaništvo Ruske federacije v SlovenijiStojnico ruskega Prevajalskega inštituta lahko najdete od danes do nedelje poleg vhoda na balkon Gallusove dvorane v pritličju Cankarjevega doma. Vir: Veleposlaništvo Ruske federacije v Sloveniji

Od 23. do 27. novembra (od danes do nedelje) bo v Cankarjevem domu v Ljubljani potekal 32. Slovenski knjižni sejem. Na sejmu se bo predstavila cela vrsta založnikov s knjigami na najrazličnejše tematike, organizatorji pa letos posebno pozornost namenjajo Italiji.

Že tradicionalno pa bo na sejmu gostovala tudi delegacija prestižnega Prevajalskega inštituta (Institut perevoda), ki deluje v okviru Centra za knjigo Rudomino v Moskvi, največje knjižnice za tujo literaturo v Rusiji. Inštitut se ukvarja s prevodom literarnih in strokovnih del iz ruščine v tuje jezike in obratno. Inštitut bo imel v Cankarjevem domu lastno stojnico, ki jo boste lahko našli v pritličju poleg vhoda na balkon Gallusove dvorane.

Na ogled bodo številne knjige, po eni strani gre za prevode klasičnih in sodobnih ruskih pisateljev ter akademikov v slovenščino in velike svetovne jezike, po drugi stani pa se lahko inštitut pohvali tudi s prevodi knjig sodobnih slovenskih pisateljev v ruski jezik. Rusko delegacijo vodi Julija Sozina, ki nam je posredovala program, med gosti pa so tudi ugledni ruski pisatelji in prevajalci. Njihov seznam in opis najdete na koncu prispevka.

29. Moskovski knjižni sejem. Vir: Sergej Kiseljov/Agencija Moskva29. Moskovski knjižni sejem. Vir: Sergej Kiseljov/Agencija Moskva

Program dogodkov, ki jih pripravljajo ruski gosti

Poleg same predstavitve knjig na stojnici ruski gostje pripravljajo še vrsto drugih dogodkov:

Sreda, 23. 11., ob 18.00, Velika dvorana Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani:

Pogovor s sodobnima ruskima pisateljema Pjotrom Aleškovskim in Vladislavom Otrošenkom ter odprtje knjižne razstave Centra za knjigo Rudomino

Četrtek, 24. 11., ob 16.00, Cankarjev dom, literarni klub Lili Novy:

Sodobna ruska literatura in prevodi v slovenščino

Gostovali bodo ruski in slovenski pisatelji ter prevajalci: Pjotr Aleškovski, Lijana Dejak, Borut Kraševec, Vladislav Otrošenko, Julija Sozina, Andrej Rozman, Grigorij Čeredov in drugi.

Petek, 25. 11., ob 8.50, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, predavalnica 5:

Odprto predavanje o ruski literaturi, predvala bosta Pjotr Aleškovski in Vladislav Otrošenko

Petek, 25. 11., ob 18.00, Ruski center v Mariboru

Pogovor s sodobnima ruskima pisateljema Pjotrom Aleškovskim in Vladislavom Otrošenkom

Kdo sestavlja rusko delegacijo

Pjotr Aleškovski. Vir: Ramil Sitdikov / RIA NovostiPjotr Aleškovski. Vir: Ramil Sitdikov / RIA Novosti

Pisatelj Pjotr Aleškovski (roj. 1957) je po izobrazbi arheolog. Nekaj let je restavriral spomenike na ruskem severu in je delal v Novgorodu, v Soloveckem, Kirilo-Belozerskem in Ferapontnem samostanu. Njegova doživljanja se odražajo v romanu Trdnjava (Krepost), kjer je glavni lik arheolog Ivan Maljcov. Maljcov sodeluje v izkopavanjih v starem ruskem mestu in hkrati piše knjigo o mongolski Zlati hordi. Lik ima občasno videnja in potuje skozi čas ter se pogovarja z mongolskim vojščakom. Zelo je predan svojemu delu in skuša rešiti dragoceni zgodovinski spomenik pred tamkajšnjimi uradniki in poslovneži, za katere skrivnosti preteklosti niso pomembni, ampak jih bolj zanima prodajanje in kupovanje. Aleškovski je v romanu uspel združiti globino, originalnost zgodovinske in filozofske vsebine ter aktualnost – njegovo delo tako hkrati pripoveduje o starodavnih časih in o sodobnih problemih. Pisatelj je končal študij na fakulteti za zgodovino MGU in danes vodi program Abeceda branja na Radio Kultura, je tudi finalist več uglednih literarnih natečajev.

Vladislava Otrošenka (roj. 1959) odlikujejo mističnost, ekspresija in groteska, avtorja pa dobro poznajo v tujini, zlasti v Franciji in Italiji, kjer je tudi predaval na univerzah in izdal vrsto prevodov. Njegov zbornik esejev-novel Gololiana in druge zgodbe je osvojil prvo mesto na Petem mednarodnem natečaju Knjiga leta 2014 v Berlinu. Njegov zbornik je pravzaprav sestavljen iz dveh knjig – Goliliane in Skrivne zgodovine ustvarjanj – in je zbornik zgodb, v katerih se mešajo izmišljotine in realna dejstva, privlačna detektivka in filozofska esejistika. Glavni liki njegove knjige so veliki pisatelji in pesniki in preteklosti, kot so Ovidij, Katul, Puškin in Tjutčev, a ima glavno vlogo Gogolj, kar odraža tudi naslov. Končal je študij novinarstva MGU, delal je kot radijski novinar ter predavatelj na univerzah v Franciji in Italiji.  Je dobitnik vrste ruskih in tujih nagrad.

Vladislav Otrošenko. Vir: Osebni arhivVladislav Otrošenko. Vir: Osebni arhiv

Igor Sid (pravo ime Igor Olegovič Sidorenko) je pesnik, esejist, popotnik ter organizator eksperimentalnih kulturnih in znanstveno-raziskovalnih projektov. Prihaja s Krima in je v Dnepropetrovsku v Ukrajini zaključil fakulteto za biologijo, med drugim pa je z literarnimi odpravami potoval po državah Indijskega in Atlantskega oceana ter celo na Antarktiko. Leta 1989 je postal član strokovnega sveta za literaturo v sovjetskem skladu za humanistiko Puškina, leta 1992 je bil med soustanovitelji krimsko-moskovske pesniške skupino Polotok, leta 1993 pa je osnoval in vodil Bosporski forum za sodobno literaturo na Krimu, za povrh pa je ustanovil in vodil enega od najuglednejših literarnih klubov v Moskvi – Krimski klub. Vodil je tudi vrsto mednarodnih projektov med Rusijo in Afriko, Abhazijo, Madagaskarjem ter Ukrajino, prav tako je sestavil prvo zvočno antologijo sodobne ruske poezije Sodobna poezija od avtorjev ter prvi zbornik geopoetike (2013). Kot raziskovalec se ukvarja s teorijo in prakso t.i. geopoetike, antropologije potovanj ter pojavi sodobne mitološke zavesti. Je član mednarodnega PEN kluba in koordinator programov na Prevajalskem inštitutu. Svoje pesmi in videe je objavljal v različnih revijah in zbornikih, v tujini je bila nagrajen za svojo eksperimentalno poezijo.

Julija Sozina (roj. 1973) je študirala filologijo in je znanstvena sodelavka Inštituta za slavistiko na Ruski akademiji znanosti, znanstvena urednica največje ruske knjižnice za tujo literaturo Rudomino (t.i. Inostranka) ter ruska predstavnica v programskem svetu Foruma slovanskih kultur. Sozina je literarna teoretičarka in je posebej specializirana za območje bivše Jugoslavije. Je prevajalka, urednica, vodja številnih projektov, za katere je bila tudi nagrajena v Rusiji in Srbiji. Sedaj je prevzela tudi mesto znanstvene vodje Slovanskega kulturnega centra v Knjižnici za tujo literaturo Rudomino.

Grigorij Čeredov (roj. 1987) je glavni urednik Centra za knjigo Rudomino v Moskvi. Zaključil je fakulteto za prevajalstvo na Moskovski državni jezikoslovni univerzi. V okviru knjižnega centra je od leta 2008 prešel pot od nižjega do glavnega urednika in je neposredno sodeloval pri bolj ali manj vseh izdajah knjig tega centra. Med drugim je urednik vrste prevodov knjig ruskih in zahodnih umetnikov (Aleksander Blok, William Blake, Garri Bardin ...), zbornika o sovjetski avantgardi ter knjige papeža Janeza Pavla II. Mnoge knjige, ki jih je urejal, so prejele prestižne nagrade Zveze založnikov Rusije. Danes še naprej bdi nad prevajalskimi projekti in tudi sam prevaja tujo literaturo. Od leta 2014 aktivno sodeluje v mednarodnih programih Prevajalskega inštituta.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke