Kremeljske ure, glavni simbol novega leta v Rusiji

1. Prve ure so se na zvoniku Kremlja pojavile že v 15. stoletju.

Prve ure na Kremeljskem zvoniku so se pojavile že leta 1404. Te še niso bile nameščene na zvonovih, ampak na lokih vhoda v sprejemni prostor dvora velikega kneza Vasilija. Po pričevanju letopisov jih je izdelal in namestil srbski menih Lazar.

Leta 1624 so te kremeljske ure prodali samostanu v Jaroslavlju, vendar so se na Spaskem zvoniku  nove ure pojavile že leto kasneje.

Menih Lazar Srb kaže zvonik moskovskemu velikemu knezu Vasiliju I. in dvema vazaloma. Lazar Srb je na zahtevo Vasilija I. izumil in zgradil prvo znano javno mehansko uro v Rusiji, ki je odbila ob določenih urah. Napis: "Tistega leta so v Moskvi postavili uro na dvoru velikega kneza za cerkvijo oznanjenja, delal pa jo je Lazar, srbski menih, ki je prišel iz dežele Srbske." Vir: Miniatura na sliki je iz Ostermanovskega rokopisa iz 16. stoletja, ki je del Licevojske zbirke letopisov (Stari letopisi, zvezek 587, risba 1175).

2. Mehanizem je naredil Anglež

Leta 1625 so pod vodstvom angleškega mojstra Christopherja Galloweya nameščali ure na Spaskem zvoniku. Anglež je predlagal, da nad urami dogradijo tudi nadstrešek.

Po koncu potovanja po Evropi je car Peter I. v Amsterdamu pridobil ogromne ure, ki so bile na njegov ukaz v letih 1706-09 tudi nameščene. Mehanizem ur, ki je danes na zvonikih, sta danska brata Butenop naredila v prvi četrtini 19. stoletja.

3. Imele so unikatno urno številčnico

Več kot 400 kg težka urna številčnica je bila v 18. stoletju zbita iz desk in pobarvana v nebesno modro barvo. Zaradi maksimalne dolžine dneva v poletnem času je bila številčnica razdeljena na 17 delov. Časovni razmaki so bili označeni z velikimi črkami slovanske abecede.

Glavna posebnost stare ure je bila ta, da se niso obračali kazalci, ampak številčnica. Vir: arhivska fotografija

Okolica ure je bila okrašena s podobami zlatih in srebrnih zvezd, sonca in lune. Urnih kazalcev, kot jih poznamo danes, ni bilo. Njihovo vlogo je prevzemala podoba sonca z dolgim žarkom. Največja posebnost ure je bila ta, da se ni premikal sončni žarek, ampak sama številčnica.

Ura je začela biti, ko je prvi žarek sonca padel na Spaski zvonik. Ko pa je nastopila tema, je ura štetje časa spremenila na nočno. Vsakih 16 dni se je razmerje dnevnih in nočnih ur zamenjalo, zato je bilo potrebno prilagajati tudi ves mehanizem.

4. Detajli so obdani z zlatom       

Na ukaz Petra I so bile ure na zvoniku leta 1705 predelane po nemškem vzorcu z 12-urno številčnico, pozlačene dele pa so obnovili.

V 19. stoletju so bakrene številke in minutne delitve, ki sta jih vlila brata Butenop, pokrili s čistim zlatom, v baker oviti železni kazalci pa so bili pozlačeni.

Leta 1932, v času Sovjetske zveze, so za pozlačenost oboda, številk in kazalcev porabili kar 28 kg zlata.

Deset razlogov, da nikoli ne obiščete Moskve

5. Številčnic je bilo pet

Brata Butenop sta leta 1825 namestila železne številčnice na štiri strani Spaskega zvonika. Leta 1999 pa so na eni izmed sten zvonika našli ostanke starejše številčnice. Na belih kamnih zvonika so narisane barvne številke, ki so vidne še danes.

6. Zvonovi so okrašeni z ikonami

Mnogi zvonovi kremeljskih ur so vliti kot cerkveni, krasijo jih ikone in reliefi.

Danes v Spaskem zvoniku odzvanja 9 zvonov. Teža štirih zvonov znaša 320 kg, urni zvon pa tehta 2160 kg.

Veliki zvon na Spaskem zvoniku. Sovjetska zveza, 4. oktober 1974. Vir: Aleksej Stužin/TASS

7.  V celoti so mehanizirani

Do leta 1937 so odzvanjanje ure dvakrat na dan opravljali ročno. Sedaj za vse skrbijo posebni mehanizmi. Včasih so uteži s težo do 200 kg na vrh do zvonov dvigali ročno, s pomočjo posebnega vitla. Sedaj zvonove poganjajo trije elektromotorji in vsakih 15 minut posebni mehanizmi poskrbijo, da se zvonovi oglasijo.

8. Odzvanjali so že melodijo »Ah, moj mili Avguštin« pa vse do »Internacionale«

V letu 1776, po tem, ko je nemški mojster Fatz zvonove restavriral, so ti odzvanjali smešno skladbico »Ah, ti moj mili Avguštin«. 

Brata Butenop sta želela, da bi zvonovi odzvanjali tudi himno Carske Rusije »O Bog, obvaruj carja«, a jima je to Nikolaj I preprečil, češ da lahko zvonovi odzvanjajo poljubne melodije, razen himne. Do leta 1917 so zvonovi štirikrat dnevno odzvanjali »Marš Preobraženskega polka« in »Kako slaven je naš gospod v Sionu«.

Na ukaz voditelja revolucije Vladimirja Lenina so leta 1918 zvonove, ki so bili poškodovani pri zavzetju Kremlja, obnovili in do leta 1938 so ti že odzvanjali »Internacionalo«, himno revolucije. 

9. 58 let tišine

Zvonovi so utihnili leta 1938. Odzvanjali so samo na 15 minut in polno uro. V času prve restavracije leta 1974 je bil mehanizem zvonov popolnoma uničen in zamenjan z novim. Posebna komisija je kasneje prišla do spoznanja, da zvonovi na Spaskem zvoniku ne morejo zaigrati himne Sovjetske zveze.

Tišina se je končala leta 1996, ko so v času inavguracije prvega predsednika Rusije Borisa Jelcina zvonovi odzvanjali »Patriotsko pesem« Mihaila Glinke, ki je takrat postala himna Rusije.

Od leta 1999 zvonovi odzvanjajo dve melodiji: ob 6. in 12. uri odzvanjajo himno Rusije, ob 3. in 9. uri pa melodijo zbora »Slava« Mihaila Glinke.

Moskovski Kremelj in novoletni ognjemet. Vir: Lori/Legion-Media

10. Novo leto se začne z zvonenjem kremeljskih zvonov

Novoletno odzvanjanje zvonov so leta 1923 najprej slišali po radiu, šele kasneje se je ta tradicija prenesla na televizijo.

Nekaj minut pred zvonenjem ima navadno predsednik Rusije tradicionalni nagovor, ki se predvaja tudi v neposrednem prenosu po televiziji.

Rusi pravijo, da če si med prvim in zadnjim zvonom zvoncev nekaj zaželimo, se bo to gotovo uresničilo.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.