“Če želiš biti uspešen, moraš znati pripovedovati zgodbe”

Osebni arhiv
Našo novo rubriko Slovenija z ruskim naglasom nadaljujemo z Julijo Mesarič, ki v slovenščini sicer govori skorajda brez naglasa. Predvsem pa hitro, ko pripoveduje o svojih neštetih projektih, ki jih je uspela realizirati v 17 letih življenja v Sloveniji, pa najsi gre za prvenca Zavod Veselo dRuščino, ki se je razvil v prvo rusko šolo v Sloveniji, ali pa za najnovejšega – spletne revije Ključ o življenju v zamejstvu, v kateri objavljajo koristne in zanimive informacije za vse, ki so se preselili v Slovenijo ali druge evropske države.

Vaša osnovna dejavnost je Vesela dRuščina. Povejte nam prosim kaj več o tem projektu?

Gre za zavod, ki je bil ustanovljen z namenom, da našim otrokom, se pravi otrokom priseljencev, omogočimo učenje maternega jezika. Skupaj s starši, ki jih je že takrat združila moja kolegica Liana Cerar, smo ugotovili, da naših otrok ne smemo učiti ruščine kot tujega jezika, istočasno pa nam je bilo jasno, da ne moremo zagotoviti istih učnih programov kot v Rusiji. Po poklicu sem profesorica ruščine, zato sem se po tehtnem premisleku, ob podpori staršev, pred desetimi leti odločila, da organiziram pouk maternega jezika, ki bo dopolnjeval programe slovenskih šol. V tem času je bil ta projekt v prvi vrsti zelo aktualen osebno za mojo družino, zaradi lastnih otrok.

Se pravi, da ste pri Ruski šoli v Ljubljani, kot ji še pravite, specializirani za učenje ruščine za tiste, ki jim je ruščina materni jezik?

Tako je. Rada bi povedala, da imamo pri tem veliko podporo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, saj zakon o šolstvu Republike Slovenije omogoča otrokom, za katere slovenščina ni materni jezik, še dodatno učenje maternega jezika. Na tak način se maternega jezika v Sloveniji učijo Nemci, Finci, Nizozemci, Albanci, Hrvati, Madžari, Srbi in verjetno še kdo. Vsa ta leta s strani ministrstva področje maternih jezikov koordinira gospa Bronka Straus iz Urada za razvoj izobraževanja, kateri sem zelo hvaležna za vsestransko podporo.

Vir: Osebni arhivVir: Osebni arhiv

Vesela dRuščina – verjetno ste že z imenom hoteli povedati, da se ne samo učite, pač pa se tudi zabavate. 

Nihče ne mara dolgočasnega učenja. Današnji otroci si največ zapomnijo, če je pri pouku zabavno, razgibano, aktivno. Komu bi se ljubilo po osnovni ali srednji šoli še tri dodatne šolske ure na teden presedeti v šolskih klopeh? Zato smo Vesela dRuščina, ki nudi zanimive, a hkrati poučne vsebine, smo prijatelji, ki si pomagamo in se radi družimo v prostem času.

Zavod je tudi lepa priložnost za samorealizacijo za odrasle priseljence – pedagoge in učitelje, ki so se preselili v Slovenijo iz držav bivše Sovjetske zveze. Najti službo po preselitvi je za njih skoraj misija nemogoče. Pri nas pa imamo vedno veliko dala: poučevanje, učna pomoč, sodelovanje in prostovoljno delo v številnih kulturnih projektih, zavod ima tudi status v javnem interesu na področju kulture. V 10 letih delovanja smo v zavodu uspeli združiti krasne ljudi, ki jih povezuje želja, da otrokom preseljencev pomagajo ohraniti materni jezik in kulturo.

Skoraj vsi otroci sprva prihajajo k pouku na željo staršev, ker starši menijo, da je to dobro za otroka. Vendar naš pouk poteka v popoldanskem času, ko je otrok že precej utrujen po osnovni oz. srednji šoli. Nekatere od naših 12 učnih skupin delujejo ob petkih. V takih okoliščinah težko pričakujemo visoko motivacijo otrok do učenja. Velikokrat sem že povedala: otroci glasujejo z nogami. Če jim ni všeč, jih več ne bo k pouku. Naša naloga je narediti vse, da bo otrok rekel: »Rad bi prišel tudi naslednjič.« To je za nas najboljši rezultat!

Ali je za programe Vesele dRuščine treba plačati?

Učenje maternega jezika v zavodu Vesela dRuščina se sofinancira s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki plačuje najemnino šolam, na katerih izvajamo pouk. Lastnih prostorov nimamo. Po pogojih ministrstva moramo izvajalci sami zagotoviti pokrivanje vseh ostalih stroškov: učnega gradiva, dela učiteljev in vsega ostalega. Ta delež stroškov pokrivamo s plačili staršev naših učencev.

Vir: Osebni arhivVir: Osebni arhiv

Kaj zanimivega trenutno pripravljate na vaši šoli?

Klasični pouk vsako leto nadgrajujemo z različnimi izobraževalnimi projekti, med njimi so že večletni: novoletna prireditev, tekmovanje iz jezikoslovja Ruski medvedek, folklorni festival Maslenica v Ljubljani, okrogla miza za učitelje in starše o dvojezičnosti, tekmovanje iz znanja ruščine za dvojezične osnovnošolce in srednješolce ter še mnogo drugih.

Imamo še druge projekte, ki so povezani z poklicnim svetovanjem za mlade, šahom, športom, dramsko dejavnostjo in astronomijo. Vsi projekti so namenjeni predvsem motivaciji otrok za aktivno sporazumevanje v maternem jeziku. Zavestno ustvarjamo okolje, v katerem so otroci motivirani, da govorijo in pišejo v ruščini. Projekti pomagajo ne samo ohranjati in razvijati materni jezik, ampak tudi omogočajo učenje in pridobivanje novega znanja v ruščini, kar je seveda najpomembnejše. Pri vseh aktivnostih so nam v veliko podporo Veleposlaništvo Ruske federacije, Društvo Slovenija-Rusija ter Ruski center znanosti in kulture.

Koliko pa je otrok v vaši šoli?

Že drugo leto k pouku prihaja več kot 150 otrok iz različnih slovenskih regij. Govorimo o otrocih od 3. do 18. leta starosti. V Ljubljani pouk poteka v prostorih OŠ Danile Kumar in Ruskem centru znanosti in kulture. Imamo tudi učne skupine v Novem mestu, Žalcu in na Bledu. Vendar je ruskogovorečih otrok v Sloveniji veliko več, kar dokazujejo številni obiski naših projektov. Jeseni, ko smo skupaj s Planetarijem v Ljubljani organizirali izobraževalni projekt o vesolju, sem na novo spoznala okrog 150 novih otrok, ki še ne obiskujejo pouka v našem zavodu.

Vir: Osebni arhivVir: Osebni arhiv

Ali lahko kaj več poveste o Planetariju, saj ga vsi ne poznajo.

V iskanju novih, za otroke zanimivih vsebin sem izvedela, da se je v središču Ljubljane odprl Planetarij. Z lastnikoma, zakoncema Sofijo in Bogdanom iz Moskve, smo hitro našli skupni jezik. Že ob prvem pogledu so se mi zdele vsebine Planetarija zelo zanimive in poučne za vse starosti, zlasti za otroke. Pozitivni splet okoliščin je bil tudi v tem, da so bili na začetku poslovanja vsi filmi v Planetariju samo v ruščini ali v angleščini. Tako smo lahko otrokom v ruščini ponudili kviz o vesolju. Teme naših srečanj so bile »Zemlja, Luna in Sonce«, »Sončni sistem« in »Lunine mene«. Takrat je Slovenijo v sklopu drugega projekta našega partnerja »Doroga dobra« iz Rusije obiskal astronavt. Vesela sem, da nam je uspelo združiti moči in na zadnjem srečanju kviza so naši otroci spoznali astronavta Sergeja Zaljotina, ki je otrokom povedal o svojih dveh poletih v vesolje. Otroci so gosta poslušali z velikim zanimanjem in spraševali, kako zgleda potovanje v vesolje, kakšni so skafandri in rakete, o pogojih na vesoljski postaji, o črni luknji, življenju na drugih planetih in še marsičem drugem. Sergej Zaljotin je odgovoril na vprašanja in dejal, da lahko astronavt postane vsak, vendar se je za to treba veliko učiti, se ukvarjati s športom in imeti pred sabo jasen cilj.

Aktivni ste tudi v Skladu Toneta Pavčka, ki deluje pri Društvu Slovenija – Rusija ...

Društvo Slovenija-Rusija je največji podpornik zavoda Vesela dRuščina. Predsednik društva Saša Geržina in številni drugi člani društva so zaznali pomembnost dela z otroci in nas podprli. Kasneje pa sem tudi bila izvoljena v upravni odbor društva, od takrat so mi zaupali koordiniranje Sklada Toneta Pavčka za promocijo ruskega jezika in kulture v slovenskih osnovnih in srednjih šolah.

Sklad je nastal ob podpisu Deklaracije med Društvom Slovenija-Rusija, Veleposlaništvom Rusije in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport leta 2007. Tako sklad že 10 let šolam nudi finančno podporo, ki jo zagotavljajo sponzorji Krka, d.d., Riko, d.o.o. in Društvo Slovenija-Rusija s partnerji, preko rednih razpisov, na katere se lahko prijavijo vse šole. Vloge ocenjuje strokovni odbor, delo sklada pa spremlja upravni odbor društva in nadzorni odbor, v katerem so predstavniki sponzorjev.

Vir: Osebni arhivVir: Osebni arhiv

In kakšne projekte prijavljajo šole?

Približno 70 % sredstev sklada gre za sofinanciranje projektov, ki jih prijavljajo šole, okrog 30 % sredstev pa sklad namenja projektom za vse šole hkrati. Tukaj lahko omenim izobraževanje za mlade v Zvezdnem mestu. Potem je tukaj še festival otroške pesmi Veseli veter, ki bo letos potekal 20. maja. Glavni pogoj je, da zapojejo otroci eno pesem v ruščini, drugo pa v kateremkoli drugem slovanskem jeziku. Festival poteka že šesto leto, lani je združil rekordnih 700 otrok iz Slovenije, Hrvaške, Poljske in Rusije.

To se pravi, da lahko pojejo tudi otroci, ki sicer ne znajo rusko?

Tako je, znanje ruščine ni pogoj. Lani je na festivalu nastopil otroški zbor iz ljubljanskega vrtca Najdihojca pod vodstvom ravnateljice Liane Cerar. 250 predšolskih otrok so zapeli rusko ljudsko pesem Dve vesele goske in venček slovenskih narodnih pesmi.

Če naredimo sintezo, lahko rečemo, da ruščine učite Ruse, izkušnje pa imate tudi s poučevanjem Slovencev. Ali obstaja kakšna razlika v metodi?

Metode poučevanja tujih jezikov in maternih jezikov se med seboj precej razlikujejo. Praktično vsi otroci iz rusko govorečih družin dobro govorijo rusko, veliko težje pa jim je brati in pisati v ruščini.  Psihologi pravijo, da lahko otrok v tujejezičnem okolju dokaj hitro izgubi materni jezik, če se ne uči, ne bere, ne piše, ne komunicira. Motijo se starši, ki mislijo, da je za ohranitev jezika dovolj domače okolje. Čim prej pride otrok k nam, lažje je, ker se učimo skozi igro. Starejši otrok praviloma zavrača učenje, če se ne počuti uspešen, še posebej, ko vidi mlajše otroke, ki znajo več v primerjavi z njim. Medtem je s psihološkega vidika znanje maternega jezika in kulture ključnega pomena za samo sprejemanje in razvoj vsakega otroka.

Kot praktični vidik učenja za naše otroke je možnost opravljanja mature iz ruščine na višjem nivoju. Izpit je zelo zahteven, vendar lahko na ta način dijaki pridobijo večje število točk za vpis na fakulteto.

Druga možnost je certificirani izpit iz znanja ruščine, ki ga trenutno pripravljamo v partnerstvu z Inštitutom Puškina iz Moskve.

Znanje dodatnega jezika je dobra popotnica v življenju za vsakega posameznika. Žal pa se nekateri starši tega premalo zavedajo, podcenjujejo vrednost znanja maternega jezika in s tem lastne otroke prikrajšajo za bolj srečno prihodnost.

Vir: Osebni arhivVir: Osebni arhiv

Kako se ruski otroci počutijo v Sloveniji. Jim je neprijetno? Ali morda skrivajo, da so Rusi? Kdaj čutijo zadrego?

Skozi svoje delo vidim različne primere. Eni otroci so zelo srečni in zadovoljni, ker so hitro sprejeti, imajo veliko prijateljev, jim gre dobro v šoli. Starši pravijo: “Odkar smo se preselili, so otroci nehali bolehati”. Takih primerov je veliko. Vedno sem trdila, da se lahko ruski otrok brez težav vključi v slovensko šolo, pa vendar zadnje čase na žalost opažam tudi drugačne primere: nesprejemanja, nerazumevanja, celo agresije.

Ali na to mogoče kakorkoli vpliva demonizacija Rusije?

Težko rečem, ker ne poznam vseh okoliščin, ki so v takšnih situacijah zelo pomembne. Pred kratkim so mi starši zaupali primer, ko je bil otrok na šoli pretepen. Stisnili so ga v kot in večkrat udarili v trebuh. Na urgenci, kamor so starši odpeljali otroka, so poškodbo potrdili, vendar po mnenju staršev v konfliktni situaciji šola ni dovolj ukrepala: opravili so razgovor in zadevo ustavili. Zato so se v tem primeru starši ruskega otroka odločili za prepis na drugo šolo.

Pa mislite, da jo je pretepel, ker je Rus?

Tega ne vem. Dejstvo je, da gre za otroka, ki govori nekoliko slabše slovensko. V tem primeru lahko pride do krize že zaradi dvoma: »Nisem vedel, kaj je rekel. Mislil sem, da preklinja.« Otroci si stvari razlagajo po svoje.

To je izjemni primer, pa vendarle vsem staršem vedno polagam na srce: če se nameravate preseliti, se čim prej začnite učiti jezika. Hitreje kot bo otrok obvladal slovensko, lažje mu bo. Začeti je potrebno še pred preselitvijo, na primer z urami po Skypu, saj dandanes tehnologija to omogoča.

Vir:  Osebni arhivVir: Osebni arhiv

V Sloveniji, vsaj jaz imam tak občutek, na vsakem koraku srečujem Ruse. Zakaj se vam zdi, da je Slovenija tako zanimiva za Ruse? Je to moda?

Mislim, da po eni strani res. Nekaj je tudi na tem, da so nekatere evropske države v zadnjih časih poostrile zakon o tujcih, zato je preselitev tja težja. Seveda, to, da ima Slovenija tako morje kot hribe in čudovito naravo, je velik plus. Vse je pri roki. Slovenija je za Ruse najbolj zahodna prijazna slovanska država: majhna, barvita, ekološko čista, udobna za potovanja. In seveda še vedno varna, kar sploh ni na zadnjem mestu.

Ste tudi avtorica nove spletne revije, ki Rusom nudi informacije o življenju v Sloveniji. Če se ne motim, se imenuje Ključ?  

Gre še za popolnoma nov projekt, ki ga razvijamo v tem letu. Z revijo Ključ o življenju v zamejstvu želimo nuditi različne koristne informacije in deliti izkušnje s tistimi, ki razmišljajo o preselitvi v tujino, ali pa s tistimi, ki so se že prišli, vendar iščejo odgovore na številna vprašanja, na primer o šolskem in zdravstvenem sistemu, o zgodovini, o posebnostih mentalitete ljudi, kulturnih tradicij in navad. Objavljamo napovednik dogodkov, kam lahko pridejo družine z otroci, kjer bi spoznali ljudi, deželo, našli nove prijatelje. Odprtost, komunikacija in sprejemanje drugačnosti je na splošno ključ v življenju za vse nas.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.