“Na postsovjetski prostor so me vedno vlekle neke romantične sile”

Grega Eržen
Svarogov je umetniško ime slovenskega glasbenika Saša Gačnika, kar ni naključje. Svarog je bil nameč na vzhodu najvišji bog slovanskega panteona in tudi Sašo vleče na vzhod, zato nastopa tudi v ruskem jeziku. Njegova dolgoročna želja je osvojiti celotno postsovjetsko prostranstvo, ki ga je dodobra spoznal med neštetimi potovanji, ki so poleg glasbe njegova glavna ljubezen.

Tudi to ni naključje, da bo 8. maja, dan pred praznovanjem Dneva zmage, predstavil videospot za svoj zadnji singl Najin sin, saj je rdeča nit videospota prav II. svetovna vojna.

“V Sloveniji takega videospota še ni bilo. Postavljen je v čas II. svetovne vojne, v njem pa je sodelovalo več kot 110 ljudi. V njem nastopa nemška vojska, jugoslovanski partizani, SS enote, vaški uporniki, na koncu pa pride še ruska Rdeča armada. V resnici je to že napol film,“ je pred premiero povedal v intervjuju za RBTH Slovenija.

Vir: Marko Delbello Ocepek
Vir: Janez Gačnik
Vir: Grega Eržen
Vir: Jurij Kvelenkov
Vir: Osebni arhiv
 
1/5
 

Za začetek nam zaupaj, kako si sploh prišel do Rusije?

Vedno sem rad potoval. Ko sem prišel z enega od bolj norih potovanj – s kolegom sva šla leta 2008 z avtom do Azerbajdžana, čez Balkan, Turčijo, Gruzijo in Armenijo. Potem sva hotela naprej v Dagestan, pa ni šlo, saj je bila meja zaprta. Prisiljena sva se bila vrniti. Iz Gruzije sva na tovorni ladji potovala do Ukrajine in potem čez Moldavijo nazaj v Slovenijo.

Še bolj kot Moldavija mi je sicer všeč Pridnestrovje, saj se je tam bistveno bolj ohranil duh Sovjetske zveze. Ampak tudi tam se stvari spreminjajo. Ko sem bil leta 2004 na obisku prvič, v Tiraspolu (glavno mesto Pridnestrske republike, op. RBTH) ni bilo ob cesti niti ene reklame. Zdaj recimo so.

Ko sem se vrnil s tega potovanja, sem si rekel, da je skrajni čas, da se zares naučim ruščine, ker drugače nima smisla še naprej hoditi na postsovjetski prostor, kjer vsi bolj ali manj govorijo rusko.

Vir:  Grega Eržen Vir: Grega Eržen Se pravi, potovanja, potem ruščina…

Ja, potem pa razmišljanje, kako prijetno združiti s koristnim. V Sloveniji sem v bistvu delal skoraj z vsemi, ki v glasbi nekaj pomenijo. Nastopal sem v največjih beznicah in v največjih dvoranah. Ker mi je zmanjkalo prostora za razvoj, sem si rekel, da bom kot pianist poskusil nastopati z ruskimi zvezdniki. Pisal sem menedžerjem vseh glavnih ruskih zvezd in osebno mi je odpisal sam Jurij Antonov (legendarni sovjetski in ruski skladatelj, pevec in glasbenik). Gre za legendo, ki je tako priljubljena kot Alla Pugačova. Prodal je več kot 50 milijonov albumov.

Odpisal mi je in nekaj časa sva bila na vezi preko skypa, potem pa me je iznenada poklical in oznanil, da je v Rogaški Slatini in da bi se rad dobil z mano. Malo sem ga peljal po Sloveniji.

Naravnost navdušen je bil nad našim vinom. Naročil si je ogromno vina in kristala iz Rogaške, ter si vse skupaj s kombijem poslal v Rusijo.

Slovenija je torej postala premajhna?

Rekel bi, da mi ni več dovolj velik izziv. Vedno sem želel ustvariti odmevno solo kariero, zato sem se leta 2013 prijavil na Slavjanski bazar, glasbeni festival v Belorusiji. Gre za ogromen festival, ki poteka v Vitebsku. Ne morem reči, da je kot Evrosong, saj gre za drug tip glasbe, lahko pa ga žanrsko primerjam s Slovensko popevko.

Na festivalu sodelujejo povečini glasbeniki iz držav bivših sovjetskih republik, nastopil pa je recimo tudi Italijan. Gre za res veliko zgodbo. Festival poteka cel teden in na njem nastopi ogromno zvezdnikov. Ko sem se ga udeležil, je denimo nastopil tudi nekdanji ruski evrovizijski zmagovalec Dima Bilan.

Bil sem presenečen, za kako glamurozen festival gre in da ga v Sloveniji praktično ne poznamo. Ob spremljavi Nacionalnega beloruskega orkestra sem se ravno na tem festivalu prvič uradno predstavil kot solo izvajalec s svojo avtorsko pesmijo Trilogija. V dvorani je sedelo 20 tisoč gledalcev, televizijski prenos pa je spremljalo več deset milijonov ljudi.

Vir: Marko Delbello Ocepek Vir: Marko Delbello Ocepek

Kako si bil sprejet?

Zelo dobro in to mi je dalo dodatni zagon za naprej.

Kaj si pa kot glasbenik misliš o vseh the peripetijah z Evrovizijo? V mislih imam spor med Rusijo in Ukrajino?

Jasno je, da je vse skupaj politično zrežirano. Dejstvo je, da je ukrajinsko vodstvo zagotovo imelo neko vizijo, kako bojkotirati Rusijo, slednja pa je verjetno tudi zelo pametno in taktično izbrala zmagovalko. Vse skupaj se mi zdi totalno neokusno. Evrovizija bi morala združevati, ne pa razdvajati!

Nisem politik in nimam toliko notranjih informacij, da bi lahko podal objektivno mnenje o tem, kaj se dogaja v tem konfliktu … Ampak, saj ste videli, kaj se je dogajalo v Jugoslaviji, pa smo se imeli načeloma vsi vedno radi med seboj. Če hočeš zakuhati konflikt, ga očitno lahko in mediji pri vsem skupaj igrajo zelo veliko vlogo, saj se trudijo iz iskric zanetiti požar, na pa da bi ga preprečili! Kdo ima korist od tega? Naj vsak sam pri sebi logično razmisli …

Pred leti, preden se je vse to zgodilo, mi je prijateljica iz Ukrajine, ki je močno vpeta v tamkajšnji biznis, napovedala, da se bo ta konflikt zgodil in da bo to vojna med ukrajinskimi in ruskimi oligarhi.

Ok, najprej si prišel do Belorusije, kako pa potem od tam naprej do Rusije?

V Belorusiji sem nastopil s svojo avtorsko pesmijo Trilogija, ki je prva pesem, ki sem jo napisal v ruščini. Gre za res močno zgodbo, čeprav sem verjetno uporabil nekaj fraz, ki jih Rusi ne bi in poleg tega pel tudi z velikim akcentom. Ne glede na to, je bila pesem občinstvu zelo všeč.

Pesem sem poslal na več ruskih radijskih postaj in direktor radijske postaje “Neformatnoe radio”, ki se promovira kot najbolj priljubljena nekomercialna radijska postaja – na njihovi spletni strani zabeležijo do milijon in pol klikov na dan – mi je odpisal, da se mu zdi pesem zanimiva, zato jo bo dal na tedensko lestvico. In moja pesem je zmagala.

V tisem času sem posnel še eno pesem v ruskem jeziku, ki nosi naslov Moja, moja Ukrajinka.

Ali gre za avtobiografsko pesem?

Vsaka pesem je hibrid tvojega življenja in tega, kar se dogaja okoli tebe. Pesem sem izdal pri največji ukrainski založbi – Moon Records. Leta 2014 so pesem v Ukrajini izdali tudi na kompilaciji vročih hitov poletja.

V sklopu promocije takrat še neizdane pesmi, sem bil tudi gost osrednjega dnevnika v nedeljo ob pol osmih zvečer, na televizijski postaji 112 Ukrajina.

To je bilo ravno v času Majdana.

Dolgoročno gledano želim osvojiti ruskojezično tržišče. To je moja prednostna naloga. V Sloveniji praktično nič ne vemo o njem, v resnici pa gre za ogromno in zelo bogato tržišče, ki pa je seveda zelo specifično. Če si v Rusiji zvezda, potem si res zvezda.

Se pravi, da želiš obogateti na ruskem tržišču?

Moja skrita želja, za katero upam, da jo bom čim prej realiziral, je narediti turnejo po celi Rusiji, jo prevoziti z avtodomom in v sklopu turneje odigrati od 50-100 koncertov.

Torej so še vedno na prvem mestu potovanja?

Absolutno. Seveda bi rad tudi ful denarja (smeh). Denar pride, če nekaj delaš z veseljem, če v tem uživaš in v to verjameš. Non stop je treba delati. Verjemem, da se v tem primeru nekoč vse poklapa.

Res je tudi, da naletavam na ogromno preprek. Recimo, če bi želel res močan PR v Rusiji, bi moral na leto za ta namen odšteti približno milijon dolarjev. Pri nas niti največja podjetja za reklamo ne plačujejo tolikšnih zneskov.

Kakšne so tvoje realne možnosti za uspeh na ruskojezičnem tržišču?

Slej ko prej se bo zgodil velik preboj! To sem se odločil in tako bo!

Verjetno je prednost tudi, da si tujec?

Verjetno. V to se nisem nikoli poglabljal. Lahko samo rečem, da so vsi presenečeni, kako dobro govorim rusko.

Kako si se pa naučil?

Naučil sem se sam. Preko spleta, gledam tudi ruska poročila, na začetku sem pred psanjem poslušal ruske pravljice, dopisoval sem se s puncami … Res sem bil vztrajen. Ko sem gledal ruski film, sem ga lahko gledal tudi 10 ur, prevrtaval sem ga naprej in nazaj, da bi preveril, kaj je nekdo rekel in kako je to izgovoril.

Ali si že nastopal v Rusiji?

Seveda. Ampak zdaj že več mesecev nisem bil v Rusiji, saj sem maksimalno fokusiran na snemanje albuma in novega videospota za pesem Najin sin. Videospot bomo premierno predstavili 8. maja. Gre za visokoproračunski video, v katerega sem ogromno vložil. Izšla bo ruskojezična in slovenska verzija. V Sloveniji takega videospota še ni bilo. Postavljen je v čas II. svetovne vojne, na snemanju pa je sodelovalo več kot 110 ljudi. Gre že skoraj za film. V njem imamo nemško vojsko, jugoslovanske partizane, SS enote, vaške upornike, na koncu pa pride še ruska Rdeča armada.

Vir: Grega Eržen
Vir: Osebni arhiv
Vir: Grega Eržen
Vir: Osebni arhiv
 
1/4
 

Torej verjameš, da nas je osvobodila Rdeča armada?

Sigurno je Rdeča armada v vojni z nacizmom odigrala ključno vlogo.

Vir: Osebni arhiv
Vir: Jelka Verk
 
1/2
 

Kaj pa vas je v Rusiji oziroma na postsovjetskem najbolj prevzelo?

Veš, da ti ne znam povedati, vendar me je vedno nekaj vleklo tja. Neke romantične sile. Moja slovanska duša je iskala svoje bratske in sestrske duše! Vedno sem imel predstavo, da gre za kulturno zelo močno razvito področje, ki mi je v srcu domače.

Vir:  Grega Eržen Vir: Grega Eržen

Pa je, glede na to, da si že bil tam?

Ja, je. Saj romantika ne izgleda nujno vedno tako kot v hollywodskih filmih. Romantična je lahko tudi neka socialistična tovarna, kakršna je na Jesenicah. Vse je stvar percepcije.

Največkrat sem bil v Ukrajini. Prepotoval sem skoraj celo državo po dolgem in počez. Tam imam ogromno prijateljev.  Ampak v zadnjih letih sem vse bolj pogosto čutil nekakšen napetost in nestrpnost. Ko sem pred parimi leti v Užgorodu v restavraciji naročil v ruščini, me mlado dekle ni hotelo postreči. To se mi je zdelo absurdno, glede na to, da sem bil tujec in glede na to, da se zelo velik del ukrajinske populacije med seboj sporazumeva v ruščini.

Najbolj me je šokiralo, da je tovrstnemu nacionalizmu podleglo zelo veliko mladih, izobraženih ljudi. Podobno je bilo v Jugoslaviji. Šlo je za državo, kjer se je res dobro živelo. Pustimo ob strani, da se nisi mogel voziti z novim BMW-jem. Ampak to je nepomembno v primerjavi s tem, da so bile plemenite človeške vrednote takrat bistveno bolj razvite.

Takoj, ko so nam začeli prodajati Dinastije in Holywood, pa MTV, se je vse počasi končalo.

Predpremiera videospota za singl Naš sin bo v ponedeljek 8. maja ob 11.00h v Koloseju. Na spletu bo videospot premierno prikazan 9. maja, na Dan zmage. Ogledali si ga boste lahko tudi na naši spletni strani.

Ampak tudi Rusija ima kapitalizem.

Res je, šli so iz enega ekstrema v drugega. Osebno mi je zelo zanimivo, da je celo v Rusiji zahodni svet tako močan. Ni važno, ali si v Londonu, ali pa v Moskvi, povsod predvajajo isto glasbo. Vse radijske postaje vrtijo ene in iste playliste. No, Rusi imajo vseeno zadeve nekoliko bolj pod nadzorom. Imajo denimo tudi ruski radio, na katerem vrtijo samo rusko glasbo.

Kakšen vtis pa so nate naredili ljudje na postsovjetskem prostoru?

Največji vtis so name naredil na Kavkazu. Toliko tako zelo gostoljubnih ljudi še nisem srečal nikjer.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.