»Rusije z razumom ni mogoče razumeti, v Rusijo je mogoče samo verjeti …«

1.»Naša dežela je velika in bogata, toda reda ni v njej«

Povabilo Varjagom: Rjurik in njegovi bratje pridejo v Staro Ladogo. Vir: Javna domenaTo so besede iz Povesti o minulih letih iz 12. stoletja. Letopis priča, da so na ozemlju bodoče ruske države živela plemena, ki so plačevala davek Varjagom oziroma Vikingom.

Plemena so pozneje Varjage pregnala in so si poskušala vladati sama, a so se na koncu prepirala med seboj. Da bi končali medsebojne spopade, so se odločili povabiti tujega kneza. Poslali so odposlance k Varjagom z naslednjim sporočilom:

»Naša zemlja je velika in bogata, toda reda ni v njej. Pridite k nam in nam vladajte.«

Ponudbo je sprejel Rjurik, ki je postal ustanovitelj prve ruske vladarske dinastije Rjurikovičev. Do druge polovice 19. stoletja so ta stavek začeli uporabljati kot sarkazem, v smislu, da je Rusija velika in ima velika naravna bogastva, a še nihče v državi ni znal ustvariti reda in blaginje.

2. »Popraskaj Rusa in pod njegovo kožo boš našel Tatara«

Prizor iz filma Horda. Vir: Kinopoisk.ruDanes s tem izrekom navadno želimo povedati, da so ruski ljudje mešanica številnih narodov in družinskih dreves. Fraza, ki jo pripisujejo različnim pisateljem, je v resnici prišla v Rusijo v 19. stoletju iz Francije. Dostojevski je pisal: »Evropejci nas niso hoteli prepoznati za svoje, ne glede na naše žrtve, ne glede na karkoli: Grattez, bi rekli, lе russе еt vouz vеrrеz lе tartаrе, in tako je še zdaj. Zanje smo postali del pregovora.«

Ni znano, kdo si je v Franciji prvi izmislil to frazo. Marquis de Custine je imel v svoji knjigi La Russie en 1839 podoben prehod: »Rusi imajo kruto moralo in ne glede na vse poskuse teh napol divjakov bo tako še dolgo. Ni minilo še stoletje, odkar so bili pravi Tatari […] in marsikaj v tej civilizaciji ima še danes medvedjo kožo pod trenutno eleganco na površini. Samo, da so jo obrnili od znotraj navzven, toda ko jih popraskaš, pride spet na dan dlaka in se postavi pokonci.«

3. »Rusije z razumom ni mogoče razumeti«

S. Aleksandrovski, portret Fjodorja Tjutčeva. Vir: Tretjakovska galerijaTo je uvodni verz filozofske kitice, ki jo je Fjodor Tjutčev zapisal leta 1866:

»Rusije z razumom ni mogoče razumeti,

Nobeno navadno merilo ne zajame njene veličine.

Stoji kot sama, edinstvena:

V Rusijo je mogoče samo verjeti.

Uvodni verz je postal pogost opis iracionalne ruske civilizacije. Skozi čas se je fraza »Rusije z razumom ni mogoče razumeti« začela uporabljati za vsako nelogično ali nepričakovano dejanje, ki so ga storili Rusija in Rusi. Leta 1939 je recimo Churchill med govorom na radiu dejal: »Ne morem predvideti delovanja Rusije. To je uganka, zavita v skrivnost, v enigmi.«

10 življenjskih modrosti ruskih pisateljev

4. »Rusija ima samo dva zaveznika: vojsko in mornarico«

Aleksander III. Vir: Vojaško-zgodovinski muzej inženirskega in signalnega korpusa.Izrek pripisujejo carju Aleksandru III., ki naj bi svojim ministrom pogosto rekel: »Na celem svetu imamo samo dva zvesta zaveznika: našo vojsko in mornarico. Vsi ostali se bodo ob prvi priložnosti obrnili proti nam.«

Citat odraža carjevo sumničavost do Evrope.

5. »Kdor bo prišel nad nas z mečem, bo z mečem pokončan«

Prizor iz filma Aleksander Nevski režiserja Sergeja Ejzenštejna. Vir: Kinopoisk.ru

Leta 1938 je Sergej Ejzenštejn naredil film o znamenitem srednjeveškem vladarju Aleksandru Nevskem. Na koncu filma Nevski izpusti iz ujetništva tevtonske viteze in jim reče: »Pojdite v tuje dežele in povejte vsem, da Rusija živi! Kdor bo k nam prišel v miru, je dobrodošel gost. Toda kdor bo prišel k nam z mečem v roki, bo z mečem pokončan! Na tem stoji Rusija in bo vedno stala!«

V resnici Nevski tega ni nikoli rekel. V originalu bi se moral film končati s smrtjo Nevskega. Toda ko je scenarij videl Stalin, je sovjetski voditelj naročil, da se mora film končati še pred smrtnim prizorom, saj je menil, da »Tako dober knez ne more umreti!«

Takoj, ko je bil film izdan, so nekateri komentatorji videli vzporednice med končnim govorom Nevskega in izjavo Stalina na 17. kongresu komunistične partije leta 1934: »Kdor želi mir in išče z nami poslovne vezi, bo tu vedno naletel na podporo. Kdor pa bo želel napasti našo državo, se bo soočil z uničujočim udarcem …«

6. »Rusija je velika država, a se nimamo kam umakniti – Moskva je za nami!«

Spomenik 28 borcem Panfilova v okrožju Voloklanski. Vir: Vladimir Sergejev/RIA NovostiObstaja prepričanje, da te besede pripadajo uradniku za politično propagando Vasiliju Kločkovu, ki je novembra 1941 vodil divizijo Panfilova. Med krvavo bitko je umrlo vseh 28 borcev, ki so uničili 14 sovražnikovih tankov. Herojska smrt 28 pripadnikov divizije Panfilova je postala široko znana po zaslugi članka v časopisu Krasnaja zvezda (Rdeča zvezda).

Leta 1942 je pesnik Nilokaj Tihonov napisal pesem O 28 stražarjih, v kateri je uporabil znameniti izrek Kločkova:

Rusija je velika,

a se nimamo kam umakniti.

Moskva je za nami!

Šele pozneje se je izkazalo, da si je legendarni izrek v resnici izmislil urednik časopisa, a se je fraza do takrat že globoko utrdila v zavesti ljudstva.

7. »Rusija ima dve nesreči: bedake in ceste«

Aleksander Sokolov: Trojka na Rdečem trgu, Stara Rusija, 1960. 23. ruski salon starinarstva v moskovski Centralni hiši umetnikov. Vir: Sergej Pjatakov/RIA NovostiDolgo so potekale razprave, kdo je avtor tega izreka v Rusiji, ki je morda celo najbolj priljubljen od vseh. Najpogosteje so ga pripisovali pisatelju 19. stoletja Nikolaju Gogolju.

Vendar se je ta rek prvič pojavil v javnosti v skeču priljubljenega stand-up komika Mihaila Zadornova v času perestrojke. Komedijant je rekel: »Nikolaj Vasiljevič Gogolj je rekel: 'Rusija ima dve nesreči: ceste in bedake.' Pri tem smo zavidljivo vztrajni do današnjih dni.« Možno je, da je Zadornov kot referenco navedel Gogolja, da bi se izognil cenzuri.

Prispevek je prirejena različica prispevka Stanislava Kuvaldina, ki ga je prvič v ruščini objavil Arzamas.

10 čudnih ruskih rekov, ki jih Slovenci ne razumejo

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.