Viktor Coj tudi danes ostaja legenda ruskega rocka

1. »Nihče ni pisal takšnih besedil«

Coj je bil najbolj opazna zvezda mladinske množične kulture v času perestrojke, ko so sredi 80. let 20. stoletja potekale radikalne reforme v sovjetski družbi in so oblasti »rehabilitirale« rock glasbo v Sovjetski zvezi, novinarji pa so smeli pisati o koncertih. Coj in njegova skupina Kino so postali najbolj priljubljeni rock glasbeniki tistega obdobja.

Pesmi skupine Kino so bile blizu mladini tistega časa. Njihov jezik je bil drugačen od običajnega, mladi so ga lahko razumeli, a je bil hkrati globok in poetičen. Kot je govoril Boris Grebenščikov, vodja skupine Akvarium in še en rock idol tistega časa: »Coj je absolutni genij preprostosti, jasnosti in iskrenosti. Nihče v Rusiji ni pisal takšnih besedil, kot on. Ko je bil še zelo mlad, sem mu rekel: 'Mi se bomo umaknili v senco, vi pa boste glavna skupina v Rusiji.' Ni mi verjel in se je smejal, misleč, da se šalim.«

2. Čas »Sprememb!«

Poleg tega, da so bile Cojeve pesmi posvečene občutkom posameznikov, je rock glasbenik ustvaril tudi najbolj poznani hit te dobe, pesem »Spremembe!« V tej pesmi najdemo politični poziv k radikalnim reformam sovjetskega načina življenja. »Spremembe!« so prvič odpeli leta 1986, skladba pa je postala poznana širši publiki po zaslugi legendarnega filma Asa iz časov perestrojke, ki je bil prikazan leta 1987. Pesem so takoj razglasili za »himno perestrojke«.

Sovjetski voditelj Mihail Gorbačov je se med pripovedovanjem o tem, kaj ga je neposredno spodbudilo k izvajanju reform v ZSSR, skliceval tudi na tole Cojevo pesem, ki je po njegovih besedah odražala resnične želje ljudstva po spremembah.

»Spremembe zahtevajo naša srca,

spremembe zahtevajo naše oči.

V našem smehu in solzah, v utripu naših žil,

Spremembe! Mi čakamo spremembe!«

V tem refrenu hitro vidimo politični manifest.

Resnici na ljubo, se glasbeniki skupine Kino niso strinjali s takšno »pravoverno« interpretacijo. Eden od članov, Aleksej Ribin, je razlagal, da Coj ni mislil na »spremembe politične ureditve«, ampak »bolj globoke spremembe v samem sebi«.

3. Biografija

K priljubljenosti Coja je doprinesla tudi njegova biografija. Izhajal je iz običajne družine sovjetskega inženirja. V začetku 80-ih je delal kot kurjač v eni od kotlovnic v takratnem Leningradu oziroma današnjem Peterburgu. Kotlovnica je dobila ime Kamčatka in je postala legendaren kraj. V enem od dokumentarnih filmov o glasbeniku je prizor, ko v Kamčatki vrže oglje v kotel in pripoveduje: »Jaz se počutim kot povsem svoboden človek.«

Igor Muhin: Viktor Coj, Moskva, 1986. / Vir: MAMM

Coj se je zaposlil v kotlovnici zato, da ga oblasti ne bi obtožile parazitstva, tj. življenje na tuji račun, saj se je z glasbo ukvarjal izven uradnih struktur tistega obdobja. Takrat so kritično preganjali brezposelne državljane Sovjetske zveze. Pozneje so Kamčatko spremenili v muzej Viktorja Coja.

4. Zasloveli tudi v filmih

K priljubljenosti Coja in skupine Kino je pripomogel tudi film. Poleg že omenjene Ase, kjer se delo zaključi z nastopom na koncertu, je prvi mož skupine Kino odigral glavno vlogo v igranem filmu Igla iz leta 1988. Glavni lik, ki ga igra Coj, je vstopil v neenakopraven boj proti trgovcem z mamili. V filmu so predvajali pesmi skupine Kino, ki spadajo med najbolj priljubljene skladbe skupine, kot sta Krvna skupina in Zvezda po imenu Sonce.

Vir: Global Look Press

Igla je bil eden od najbolj gledanih sovjetskih filmov leta 1989. Po rezultatih ankete priljubljenega filmskega časopisa Sovjetski ekran je bil Coj najboljši igralec leta.

5. Kult Viktorja Coja

Vodja skupine Kino je umrl v prometni nesreči avgusta 1990. Nekaj deset kilometrov od mesta Riga je njegov avtomobil zapeljal na nasprotni pas in trčil v tovornjak. Sklepa se, da je od izčrpanosti zaspal za volanom. Takrat je bil star 28 let. Nekateri so prepričani, da se je po njegovi tragični smrti razvil pravi kult Viktorja Coja.

Vir: AP

Simbol tega kulta je »Cojev zid«, ki ga najdete na sloviti »umetniški« ulici Arbat v središču Moskve. Tam se že 27 let osvežujejo grafiti in napisi. Od parole »Coj je živ« do fraze »Vitja ni umrl, samo na čik pavzo je šel«. Podobni zidovi so tudi v drugih mestih.

Coj je še naprej eden od najbolj priljubljenih glasbenikov v Rusiji. Pri spletnem servisu Yandex so izračunali, da so uporabniki storitve Yandex Muzika po skupnih minutah preposlušali za več kot tisoč let njegove glasbe, znani režiser Kiril Serebrennikov pa načrtuje, da bo o njem kmalu posnel film.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.