Bo ruščina dobila svoje mesto v slovenskih osnovnih šolah?

Valerij Šarifulin/TASS
V Sloveniji predlagajo uvedbo drugega obveznega tujega jezika v osnovnih šolah, vendar se utegne zgoditi, da na izbiro ne bo ruščine. Neuradno naj bi šlo za to, da imajo prednost jeziki Evropske unije. Nekateri pedagogi, ki se ukvarjajo z ruskim jezikom, so že izrazili nestrinjanje s takšno obravnavo jezika.

Pozornost nekaterih prebivalcev Slovenije, ki živijo v rednem stiku z ruskim jezikom, je v zadnjih dneh pritegnil predlog novega zakona o osnovni šoli, ki bo posegel tudi na področje tujih jezikov.

Zakon med drugim predvideva, da bi v osnovnih šolah za šolsko leto 2018/19 uvedli obvezni drugi tuji jezik v zadnji triadi. Tiste, ki jim je bližje ruski jezik, pa je presenetila informacija, da morda v nabor tujih jezikov ne bodo vključili ruščine, z neuradnim argumentom, da ruščina ni jezik Evropske unije. Enako obstaja velika možnost, da bodo ruščino izločili iz seznama jezikov med obveznimi izbirnimi predmeti. Med drugim je informacijo pred dnevi na Facebooku sporočila profesorica ruščine in španščine Mojca Ekart, ki spremlja problematiko iz prve roke.

Trenutno o predlogu zakona poteka javna razprava in zbiranje komentarjev vseh zainteresiranih državljanov, ki traja do 30. junija, svoj komentar lahko prispeva kdorkoli. Svoje odzive so že oddali ali bodo kmalu oddali številni deležniki s tega področja, kot so Sekcija učiteljev ruščine Slavističnega društva Slovenije, Katedra za ruski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Slavistično društvo Slovenije, Ruski center znanosti in kulture, Sklad Toneta Pavčka in posamezni učitelji ruskega jezika.

Svetovni jezik in gospodarski pomen

Tisti, ki so kritični do izključitve ruščine iz nabora tujih jezikov, to zagovarjajo z več argumenti, ne samo z dejstvom, da bi vključitev ruščine v osnovno šolo odprla več možnosti za zaposlitev ljudi z znanjem tega jezika. Neuradno predlagatelji zagovarjajo stališče, da bi v osnovnih šolah dali prednost zgolj jezikom Evropske unije, a se nasprotniki s tem ne strinjajo in poudarjajo, da ima ruski jezik v Sloveniji in v svetu pomembno težo.

Ruščina ni samo jezik velikega slovanskega naroda, pač pa je eden od glavnih svetovnih jezikov. Je osmi najbolj govorjeni materni jezik na svetu z več kot 150 milijoni govorcev. Če štejemo še ljudi, ki jim je ruščina naučeni jezik, je mogoče po nekaterih ocenah govoriti o 275 milijonih govorcev ruščine po vsem svetu. Je tudi eden od šestih jezikov Organizacije združenih narodov.

Nekateri izpostavljajo vidik pomembnosti za gospodarstvo in možnosti za zaposlitev, saj številna uspešna slovenska podjetja aktivno poslujejo z Rusijo in državami nekdanje Sovjetske zveze. Rusija je med državami izven EU celo prva država, v katero Slovenija največ izvaža, gospodarske vezi med državama pa se še krepijo.

Kot je poudarila Janja Urbas, profesorica ruščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, danes z Rusijo ne poslujejo samo slovenski gospodarski velikani, ampak tudi mala podjetja, tja poleg blaga vse bolj izvažamo tudi storitve, kadri z znanjem ruščine pa so pri nas večja redkost kot kadri z znanjem angleščine ali nemščine.

Po drugi strani se v Slovenijo selijo mnogi rusko govoreči posamezniki, ki pri nas odpirajo podjetja, da ne govorimo o ruskih turistih, ki jih je spet postopoma več kot v zadnjih nekaj letih. Lahko bi dodali, da z znanjem ruskega jezika postaneta bolje dostopna tudi bogata ruska znanost in kultura.

Vzpostavitev celotne vertikale

Mojca Ekart in Janja Urbas izpostavljata še eden praktični »plus« uvajanja ruščine v osnovno šolo: če bi se začeli učiti ruščine že v osnovni šoli, bi lahko mladina dosegla višje znanje ruščine že pred vpisom na fakulteto in bi tam lažje svoje znanje še nadgrajevala.

Kot je znano, se danes na študij ruščine še vedno vpisuje zelo velik odstotek ljudi, ki nimajo nobenega predznanja in se ruščine na fakulteti učijo povsem od začetka, vključno z učenjem cirilice. Širitev ruščine v osnovnih šolah v obliki drugega tujega jezika bi lahko pripomoglo k vzpostavitvi daljše »vertikale«, preko katere bi lahko mladi že pred univerzitetnim študijem pridobili določeno kakovostno znanje jezika.

Poleg tega usvajanje ruščine hkrati prinese usvajanje cirilice, kar omogoča branje številno drugih jezikov, ki uporabljajo cirilico, kot so srbščina, makedonščina, bolgarščina, beloruščina in ukrajinščina, dodaja učiteljica. Jezik je soroden slovenščini, zato ga lahko Slovenci lažje usvajajo na osnovnem nivoju, je še moč slišati med argumenti v prid vključevanju ruščine v osnovno šolstvo.

Sedanja situacija in sistemske ovire

Roko na srce, ruščine trenutno v osnovnih šolah ni veliko. Po besedah Janje Urbas, ki deluje tudi v Sekciji učiteljev ruščine, je trenutno prisotna v okoli petih osnovnih šolah, učitelji pa se redko javljajo omenjeni učiteljski sekciji. Tudi ni redno prisotna, saj se lahko sporadično pojavlja in izginja glede na posamezno šolsko leto. Občasno je prisotna kot tretji tuji jezik v manjših skupinah, pogosteje kot krožek oziroma interesna dejavnost. Bolj prisotna je v gimnazijah, a je tudi tu rezerve še kar nekaj. Najdemo jo v 16 gimnazijah kot 2. ali 3. tuji jezik, a se število dijakov na maturi povečuje – letos jih je bilo prvič 60.

Kot smo že navajali v starejšem prispevku, so ruščini sistemsko vrata za prodor v šole bolj zaprta, kar izhaja iz omejitev zaposlovanja zaradi varčevalnih ukrepov v javnem sektorju in skupnih kvot tujih jezikov, znotraj katerih imajo večji delež drugi jeziki. Novih učiteljev ni moč zaposlovati, dokler niso te kvote povsem zapolnjene.

Janja Urbas pravi, da so takšne sistemske spremembe v vsakem primeru dolgotrajne, a jih je lažje uveljaviti, če interes za vključevanje ruščine izrečejo tudi starši in če je okoli ruščine prisotno določeno ozaveščanje glede tega jezika. Ruščino resno in z navdušenjem jemljejo že sami učitelji ruščine, ki vlagajo veliko prizadevanj v uveljavljanje ruskega jezika, tudi z različnimi prostovoljnimi dejavnostmi izven pouka.

Mladino ruščina vsekakor zanima, kar kaže ogromno zanimanje za študij ruščine na fakulteti, čeprav ni tako prisotna na nižjih stopnjah izobraževanja. Zanimiv je tudi podatek, da se relativno velik odstotek dijakov, ki se uči ruščine, odloči tudi za opravljanje mature iz tega jezika (35%), kar je bistveno več v primerjavi z bolj zastopanimi jeziki, kot je španščina. Ti dosegajo tudi dobre uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih: letos so se dijaki Gimnazije Poljane uvrstili v finale mednarodnega tekmovanja iz znanja ruščine v Moskvi, podobni uspehi pa so se beležili že v preteklosti.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.