Jantarna soba: Čudežni zaklad, ki so ga ukradli nacisti

Jantarna soba: Izjemni zaklad, ki so ga ukradli nacisti in ga iščejo še danes. Vir: Varvara Grankova

Jantarna soba: Izjemni zaklad, ki so ga ukradli nacisti in ga iščejo še danes. Vir: Varvara Grankova

Jantarna soba, rusko-nemška mojstrovina, je bila ponos in veselje Romanovih. Med drugo svetovno vojno je v skrivnostnih okoliščinah izginila, njeno izginotje pa ostaja skrivnost vse do danes. Medtem, ko so v 21. stoletju ruski umetniki in znanstveniki uspeli napraviti repliko, iskanje originala še vedno zbuja zanimanje radovednih zanesenjakov.

Peter Veliki, prvi ruski car, ki je vladal med leti 1682 in 1721, je bil znan po svoji naklonjenosti do zanimivih reči. Kunstkamera - njegova zbirka nenavadnih in unikatnih predmetov, kjer se je našlo vse od redkih mineralov do deformiranih mrtvorojenih otrok, je še zmeraj razstavljena v Sankt-Peterburgu. Za časa njegove vladavine so vsi evropski monarhi vedeli, da ni boljšega načina za osrečevanje mogočnega ruskega carja, kot to, da mu podariš nenavadno darilo.

Točno to je tudi storil Friderik Viljem I. Pruski, ko si je hotel pridobiti Petrovo naklonjenost. Leta 1716 je ruskemu vladarju podaril sobo, ki so jo oblikovali najboljši pruski baročni arhitekti in kiparji. Okrasili so jo z jantarjem in zlatom. To je bila znamenita Jantarna soba, ki so ji kasneje rekli tudi osmo čudo sveta, zavoljo njene presenetljive lepote.

Od Prusije do Rusije

Petrovi potomci so sobo obnovili in precej povečali ter jo s tem spremenili v simbol svojega blagostanja. Konec 18. stoletja je bila spremenjena v čudovito sobano, ki je merila okoli 100 m2 in sijala v soju šestih ton jantarja, okrašena pa je bila z zlatimi listi in poldragimi kamni. Zgodovinarji in zlatarji si še zmeraj niso enotni glede vrednosti Jantarne sobe, ocene pa se gibljejo med 142 in 500 milijoni ameriških dolarjev.

Jantarna soba, Katarinina palača, Carsko selo blizu Sankt Peterburga / Vir: Getty ImagesJantarna soba, Katarinina palača, Carsko selo blizu Sankt Peterburga / Vir: Getty Images

Katarina Velika, ki je vladala med leti 1762 in 1796, je sobo prestavila v svojo poletno rezidenco, Katarinino palačo, ki stoji v Carskem selu (danes kraj z imenom Puškin, 30 km južno od Sankt-Peterburga). Sobo so po malem obnavljali, unikatna umetnina pa je ostala v palači vse do leta 1941. Ironično je, da so bila za to leto načrtovana velikopotezna restavratorska dela, ki pa se nikoli niso zgodila.

Spomnimo, da trenutno predmete iz Jantarne sobe predstavljajo tudi v Sloveniji, in sicer na panojih v novomeškem Dolenjskem muzeju.

Palačo vzame vojna

Velika domovinska vojna je izbruhnila junija 1941 in je za Sovjetsko zvezo predstavljala velik izziv, še posebej prvih nekaj mesecev. Septembra je nemška vojska okupirala kraj Puškin. Mnogo muzejskih eksponatov je bilo evakuiranih v Sibirijo, ne pa tudi Jantarna soba, ki je bila preveč krhka in pretežka.

Pod vladavino Adolfa Hitlerja je Nemčija številna umetniška dela iz prejšnjih stoletij, vključno z Jantarno sobo, smatrala za ukradena nemškemu ljudstvu. Nacisti so sobo razstavili in jo prestavili v Königsberg (današnji Kaliningrad), 1088 km zahodno od Moskve.

Glede na vire Alfreda Rohdeja, nemškega umetnostnega zgodovinarja, ki je vodil zbirko na gradu Königsberg med leti 1926 in 1945, so Nemci Jantarni sobi posvečali veliko skrb. Rohde je povedal, da je soba preživela celo težko bombardiranje mesta leta 1944, ko je pogorela večina starega mestnega jedra, saj je poveljstvo razstavljeno sobo prestavilo v grajsko klet. Kljub temu sovjetske enote, ki so aprila 1945 osvobodile Königsberg, niso našle nobenih sledi o sobi. Jantarna soba je izginila.

Je izginila za vedno?

Obstaja mnogo različnih teorij o tem, kam naj bi soba šla. Najenostavnejša razlaga je ta, da je Rohde preprosto lagal in je bila soba popolnoma uničena v bojih, ki so se odvijali v mestu. Drugi pravijo, da je soba ostala pozabljena nekje v kleti gradu, ki so ga Sovjeti leta 1969 porušili. Strokovnjaki sklepajo, da je v tem primeru soba popolnoma uničena; jantar namreč potrebuje določene temperaturne pogoje in je pod zemljo lahko razgradljiv.

Druge teorije so bolj zanimive za pustolovce, ki iščejo Jantarno sobo. Le-to bi morda lahko ponovno razstavili in evakuirali v Nemčijo, ko so nacisti uvideli, da je poraz neizbežen. Ruski zgodovinar Andrej Przedomskij celo verjame, da je umetnina skrita v enem od bunkerjev takratne nemške obveščevalne službe (SD) blizu Kaliningrada. Drugi raziskovalci domnevajo, da je bila soba skrivno prepeljana v Južno Ameriko, kamor so po vojni pobegnili številni nacistični vodje.

Najbolj drzna zgodba pa pravi, da Nemci sobe niti niso zavzeli – vsaj ne ta prave. Strokovnjak iz Puškina Fjodor Morozov meni, da so pred vojno sovjetski restavratorji napravili kopijo sobe in prave dele zamenjali z replikami, original pa odpeljali stran. Morozov je prepričan, da so sovjetske oblasti sobo prepeljale Armandu Hammerju, ameriškemu poslovnežu, ki je bil Sovjetom zelo naklonjen, kot nagrado za njegovo pomoč v programu posojanja vojaške opreme.

Brezhibna replika

Mnogo posameznih delov sobe je dejansko preživelo vojno. Leta 2000 je Nemčija Rusiji vrnila dva kosa sobnih dekoracij – firenški mozaik in jantarno pohištvo. Kljub temu ni verjetno, da se bodo našli ostali deli sobe, zato so ruski znanstveniki in kiparji uspeli izdelati repliko izgubljene umetnine. Njihovo natančno delo, pri katerem so sodelovali tudi nemški umetniki, se je začelo leta 1981 in je trajalo več kot 20 let, stroški izdelave pa so dosegli 11,35 milijonov ameriških dolarjev. Novo Jantarno sobo so odprli leta 2003 v Katarinini palači v Puškinu.

Katarinino palačo so uničili nemški okupatorji. Fotografija je iz leta 1945. Vir: Boris Kudojarov/RIA NovostiKatarinino palačo so uničili nemški okupatorji. Fotografija je iz leta 1945. Vir: Boris Kudojarov/RIA Novosti

Baron Eduard von Falz-Fein, v Rusiji rojeni liechtensteinski poslovnež, ki je iskanju sobe posvetil kar 30 let, je leta 2004 rekel, da je po njegovem mnenju originalna soba za vedno izginila, istočasno pa je pohvalil novo: »Videl sem staro Jantarno sobo, ko sem imel pet let, in zdaj gledam novo. Nova je celo boljša od originalne,« je za ruski časnik Argumenty i Fakty povedal von Falz-Fein. Zanesenjaki sicer še naprej iščejo originalno sobo, vendar je precej lažje obiskati Puškin in občudovati mojstrsko repliko.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.