»Ne žri kot svinja« ali kako je Peter Veliki svoje dvorjane učil bontona

Global Look Press
Ko je odprl »okno v Evropo«, je Peter I. v Rusijo prinesel tudi evropska pravila obnašanja. Na njegov ukaz je bil izdelan prvi učbenik o bontonu z naslovom Mladosti iskreno zrcalo, po katerem so se ruski plemiči ravnali še naslednji dve stoletji.

Peter I. Rusije ni zgolj ozemeljsko povečal (razširil meje svoje države, zmagal v Severni vojni in zgradil Sankt-Peterburg), ampak jo je tudi moderniziral. Potem ko se je sam izobraževal v Franciji in na Nizozemskem, je namreč tudi svoje nepismene ruske bojarje prisilil sneti srednjeveška oblačila ter vzeti v roke nož in vilico.

Da bi vsem pojasnil, kako se obnašati v družbi, je bilo treba uvesti splošni učbenik. Mladosti iskreno zrcalo je knjiga, ki je nastala po carjevem ukazu. Izšla je pred 300 leti, sestavljena pa je bila iz dveh delov: v prvem je bilo zapisano, kako pravilno brati in pisati, v drugem pa, kako se primerno vesti. Kaj vse je Peter I. učil plemiče? 

 1. Spoštovanje do staršev in sovražnikov

Prve vrstice učbenika so posvečene spoštovanju do staršev. »Ko starši karkoli ukazujejo, jih je treba poslušati z velikim spoštovanjem, kot paž ali sluga,« pravi učbenik. Svojim staršem je dvorjan po carjevem mnenju moral biti hvaležen za svoj status in položaj v družbi, zato so morali zanj predstavljati nesporno avtoriteto. Peter I. v knjigi mladini svetuje »ne spregovoriti brez dovoljenja« in se zmeraj vesti skrajno.

Zrcalo predpisuje, da se mora dvorjan obnašati spoštljivo tudi do sovražnikov, jih ne ogovarjati ter brzdati svojo neprijaznost. »Neprijatelje javno hvali. Ko so blizu in v nuji, jim pomagaj. Tudi o mrtvih nič slabega ne govori,« je neposreden car v knjigi.

 2. Skromnost in delavnost

Car svetuje tudi skromnost pri ocenjevanju samega sebe, sploh v javnosti: »Nikoli se ne hvali in ne preziraj drugih.« Na tej točki odsvetuje tudi hvalisanje z rodbinskim statusom, konec koncev »to ni tvoja zasluga«, in »treba je počakati, da te pohvalijo drugi«, zapoveduje Peter.

V knjigi je posebej poudarjen odnos do dela. Aleksander Puškin je carja Petra oklical za »delavca na prestolu«, s čimer je želel poudariti njegovo delavnost. V skladu s tem tudi Petrov učbenik pravi, da mora »mladi dvorjan biti dober, delaven, skrben in umirjen, kot nihalo v uri«. Avtorji knjige so bili prepričani, da v kolikor je gospodar skrben in priden, bodo tudi služabniki delavni, zaradi česar bo Rusija cvetela in se razvijala.

3. Pobožnost in čistost

Peter v knjigi svoje dvorjane poziva k temu, da naj bodo dobri kristjani, ki spoštujejo duhovščino in se redno udeležujejo cerkvenih obredov, skušnjav pa, da se je treba ogibati: »Nečistovanja, iger na srečo in pijanstva se mora vsak izogibati. Od tega ni nič dobrega, samo velika nesreča.«

V poglavju Zrcala, posvečenemu mladim dekletom, avtorji nekajkrat poudarijo pomen modrosti in vzdržnosti do poroke. Z odporom opisujejo vedenje »nedostojne device«: »Z vsakim se pogovarja in se smehlja, teka po ulici, priseda k drugim moškim, poje razvratne pesmi. Veseli se in popiva, skače po mizi in po klopeh.« Danes se to zdi podobno zaključni šolski zabavi, v 18. stoletju pa je bilo takšno obnašanje nedopustno.

 4. Obnašanje za mizo

Sodeč po knjigi bonton za mizo mnogim ruskim dvorjanom v začetku 18. stoletja ni bil preveč blizu. »Ne vzemaj hrano prvi, ne žri kot svinja. Hrano jemlji zadnji, ko ti jo ponudijo, vzami majhen kos, ostalo pusti za druge,« zapoveduje car. Seznam prepovedi je obsežen: dvorjanu je prepovedano oblizovati prste, gristi kosti, si brisati usta z rokami, se praskati ob mizi, srebati in njuhati.

Izjema je alkohol, ki ga tudi sam Peter, ki je v mladosti gostil divja popivanja, v knjigi ne prepoveduje. Sicer priporoča, da iz vljudnosti »najprej odklonimo, šele nato sprejmemo pijačo s poklonom«. Zlorabo alkohola Peter sicer strogo prepoveduje.

 5. Higiena

Dojemanje spodobnosti se je v 18. stoletju seveda malenkost razlikovalo od danes. »Če družba sedi v krogu, se ne spodobi, da bi se kdo sprehajal znotraj njega. Hodi se samo zunaj kroga.« Če pa že kdo pljune, mora za sabo zabrisati sledi, ali še bolje, diskretno pljuniti v robec, pravi car Peter.

Peter I. Rusije ni zgolj ozemeljsko povečal (razširil meje svoje države, zmagal v Severni vojni in zgradil Sankt-Peterburg), ampak jo je tudi moderniziral. Potem ko se je sam izobraževal v Franciji in na Nizozemskem, je namreč tudi svoje nepismene ruske bojarje prisilil sneti srednjeveška oblačila ter vzeti v roke nož in vilico.

Da bi vsem pojasnil, kako se obnašati v družbi, je bilo treba uvesti splošni učbenik. Mladosti iskreno zrcalo je knjiga, ki je nastala po carjevem ukazu. Izšla je pred 300 leti, sestavljena pa je bila iz dveh delov: v prvem je bilo zapisano, kako pravilno brati in pisati, v drugem pa, kako se primerno vesti. Kaj vse je Peter I. učil plemiče? 

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke