Vir: Nikolaj Adamovič/TASS
Pred revolucijo je Ruski imperij proizvajal različne vrste piva, večinoma po zahodnih standardih: Venskoe (Dunaj), Munchenskoe (München), Pilsener, Bavarskoe (Bavarska), Kulmbakskoe (Kulmbach), Bogemskoe (Češka) in druge. Po 1917 so "buržoazna" imena zamenjali s sovjetskimi. Na primer, Venskoe je postalo Žigulevskoe (Žiguli, znamka ruskih avtomobilov, op. p.), Pilsener – Russkoe, Munchenskoe pa – Ukrainskoe.
Delavci v moskovski pivovarni, kjer so proizvedli več kot 10.000 steklenic na dan. 1991. Vir: Genadij Hameljanin/TASS
V ZSSR so varili osem glavnih vrst piva, vsakega z drugačnim procentom alkohola: Žigulevskoe, Russkoe, Moskovskoe, Ukrainskoe, Leningradskoe, Porter, Martovskoe in Karamelnoe.
Natakarica v baru Gambrinus, 1967. Vir: RIA Novosti
Tudi vsaka sovjetska republika je imela svoje posebne vrste piva, npr. Bakinskoe Specialnoe (Baku), Jerevanskoe Tjomnoe (Erevansko temno), Minskoe, Ferganskoe, … Skupno so v Sovjetski zvezi proizvajali več kot 350 vrst piva. "Seveda je veliko vrst kopiralo druge," pojasnjuje Pavel Jegorov, avtor spletne strani nubo.ru.
Pivo ste lahko v Sovjetski zvezi dobili v steklenici ali točeno. Ustekleničeno so običajno pili doma ob vikendih, točeno pa so prodajali v kioskih. Poleti so prodajali hladno pivo, pozimi pa vroče. Ljudje so lahko pivo kupovali tudi na stojnicah uličnih prodajalcev, podobne tistim, kjer so točili kvas.
ZSSR 1987. Vir: Nikolaj Adamovič. Ivan Kurtov/TASS
Pivo so večinoma kupovali zjutraj, saj so se prodajalne zaprle že v drugi polovici dneva. Ljudje so bili pripravljeni stati v dolgih vrstah s posodami različnih oblik v rokah, da bi dobili sveže pivo.
Prizor iz filma Pokrovska vrata. Vir: Kinopoisk.ru
Tisti, ki niso hoteli spiti piva pri kiosku, so ga naročili v pivnicah. Poleg so običajno dobili sušeno ribo. Če so želeli kaj močnejšega, so ob pivu pili še vodko. Iz te mešanice je nastal celo koktajl, imenovan Jorš (Grobi).
Restavracija Čajka, Leningrad, 1990. Vir: Jurij Belinski/TASS
Bari so se v ZSSR začeli odpirati v 70. letih. Celo beseda "bar" je zvenela inovativno in zahodno. V takšnih lokalih so stregli točeno pivo, tipično barsko hrano, nekateri pa so ponujali tudi ameriške cigarete. V času kampanje proti alkoholu sredi 80. let so barom dovolili točenje piva, saj so ga smatrali za manjše zlo od vodke.
Bavarsko pivo iz ruske pivovarne. Vir: Vladimir Velengurin/TASS
Pivo se je prodajalo sveže in s kratkim rokom uporabe. V posameznem mestu so zato pivo prodajali le lokalni proizvajalci, druge vrste pa ste težko našli. To so bili težki časi!
Pivovarna v Krasnodarskem kraju, 1. februar 1991. Vir: Vladimir Velengurin/TASS
Sovjetska zveza ni poznala piva v pločevinkah. Prvo takšno pivo se je pojavilo šele sredi 70. let pred olimpijskimi igrami v Moskvi, ko so začeli proizvajati Zolotoe kolco (Zlati prstan). Vendar je bila kovina takrat zelo draga, zato so proizvodnjo piva v pločevinkah po olimpijadi kmalu prekinili.
Rudarji s pivom,1977. Vir: Igor Kostin/RIA Novosti
V Sovjetski zvezi so ljudje lahko kupili tudi pivo iz "bratskih držav", npr. Poljske ali Češkoslovaške, vendar v omejenih količinah. Uvožena piva so postala dostopnejša šele po padcu železne zavese, ko so mnoge svetovno znane vrste piva začeli licenčno proizvajati tudi v ruskih pivovarnah. Pivo Žigulevskoe pa je še danes najbolj priljubljeno pivo v Rusiji.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.