Znameniti balet Labodje jezero letos praznuje 140 let

Press photo
Labodje jezero so pred 140 leti prvič zagledali v Bolšoj teatru, a je bila prva premiera neuspešna. Pot proti slavi se je začela šele potem, ko jo je za peterburški Mariinski teater na novo napisal baletni mojster Marius Petipa, balet pa je od takrat doživel še vrsto predelav in različic.

Januarja 1895 so v Mariinskem teatru prvič uprizorili danes legendarni balet na glasbo Pjotra Čajkovskega. Postavitev Mariusa Petipaja in Leva Ivanova ni bila prva različica tega baleta, je pa ravno ta spremenila odnos vsega sveta do dela velikega skladatelja. 

V 120 letih je postal eden od najpogosteje uprizorjenih baletov na svetu. Obstajajo postavitve s srečnim in tragičnim koncem ter z različnimi podobami glavnih junakov. Na primer, v spektaklu Matthewa Bournea v vlogi labodov plešejo moški. Vendar pa kljub vsemu klasika še danes ostaja različica Mariinskega teatra.

Labodje jezero so prvič uprizorili v Bolšoj teatru. Vir: ITAR-TASS.Labodje jezero so prvič uprizorili v Bolšoj teatru. Vir: ITAR-TASS.

Prvič so Labodje jezero v postavitvi Juliusa (Vaclava) Reisingerja uprizorili 4. marca 1877 na odru moskovskega Bolšoj teatra, vendar med gledalci ni doživel večjega uspeha, zato so ga umaknili z repertoarja.

»Postavitev je imela veliko pantomimičnih epizod. Odette je podrobno pripovedovala o svoji usodi, o zlobni mačehi-čarovnici … Gledalci so govorili o slabi kvaliteti plesa, kritiki so pisali, da je glasba povsem prevladala nad koreografijo,« pripoveduje urednica založniškega oddelka Mariinskega teatra Olga Makarova.

V začetku 90. let 19. stoletja je baletni mojster Marius Petipa skupaj s Čajkovskim na novo napisal libreto, s skladateljem Riccardom Drigom pa partituro. Postavitev je Petipa ustvarjal skupaj z Levom Ivanovim. Premiera prenovljenega baleta je bila 15. januarja 1895.

Marius Petipa. Vir: RBTH.Marius Petipa. Vir: RBTH.

»Baletni čudež se je rodil v medsebojnem delovanju samozadostne glasbe Čajkovskega in jedrnato, dramatično ustvarjeno koreografijo Petipaja in Ivanova,« pravi Makarova.

Sodobna predstava je precej drugačna od prve. Konec 19. stoletja moški pri klasičnem plesu niso izvajali zapletenih skokov, plesalci so v glavnem le lepo hodili po sceni, izvajali elegantne poze in balerinam dajali oporo. Tudi balerine so izgledale drugače: imele so bolj zaprte kostume, nog pa niso dvigovale preveč visoko, saj se to ni spodobilo.

Vir: Natalia Razina.Vir: Natalia Razina.

»Vsi baleti bi se morali imenovati Labodje jezero«

Zgodbo baleta so kar nekajkrat spremenili. V 50. letih prejšnjega stoletja se je pojavila nova različica Konstantina Sergejeva, ki je prvič prinesla srečen konec. Če so prej v zadnji sceni burni valovi jezera pogoltnili Odette in Siegfrieda, v njegovi verziji princ sam premaga čarovnika, mu odtrga krilo in vladavina zla se konča.

Sergejev je praktično ohranil koreografijo Petipaja in Ivanova, vendar je uspel v plesne točke vključiti tudi dosežke sodobnega baleta. To verzijo še danes uprizarjajo v Mariinskem teatru. Do danes so v peterburškem gledališču balet uprizorili že več kot 1757-krat.

George Balanchine je Labodje jezero označil za zaščitni znak ruskega baleta in dejal, da »bi se morali vsi baleti imenovati Labodje jezero – to bi zagotovilo hitro prodajo kart in uspeh pri gledalcih.«

Vlogo Odette-Odile so do sedaj plesale izjemne balerine kot so Anna Pavlova, Galina Uljanova, Natalja Dudinskaja, Marina Semjonova, Uljana Lopatkina, Diana Višnjova in druge. 

Ruska balerina Anna Pavlova. Vir: RIA NovostiRuska balerina Anna Pavlova. Vir: RIA Novosti

Kadar Mariinski teater povabijo v goste, jih tuji producenti prosijo, naj s seboj pripeljejo ravno Labodje jezero.

Simbol puča 1991

Za prebivalce post-sovjetskega prostora je predstava Labodje jezero postala eden od simbolov puča 1991. Po radiu je 19. avgusta zvenela le klasična glasba, po televiziji pa so predvajali glavni sovjetski balet (videoposnetek predstave iz Bolšoj teatra).

Prej se je to dogajalo le takrat, kadar je umrl kateri od sovjetskih voditeljev, na ta dan pa so izvedli državni udar. Poskus nasilne odstranitve Mihaila Gorbačova z mesta predsednika ZSSR, sabotaža podpisa Sporazuma o Zvezi suverenih držav - vse to je s pomočjo glasbe Čajkovskega ostalo skrito pred očmi sovjetskih prebivalcev.

Vsi materiali so last FGRU »Uredništva Rossijske gazete«

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.