Vse, kar morate vedeti o cerkvi Vasilija Blaženega

Cerkev Vasilija Blaženega na Rdečem trgu v Moskvi letos praznuje 456. rojstni dan.

Cerkev Vasilija Blaženega na Rdečem trgu v Moskvi letos praznuje 456. rojstni dan.

Panthermedia / Vostock-photo
12. julija letos je minilo 456 let, odkar so zgradili enega od najbolj fotogeničnih kulturnozgodovinskih spomenikov Moskve – cerkev svetega Vasilija Blaženega. Predstavljamo vam 8 najbolj zanimivih dejstev o tej izjemni znamenitosti.

1. Zgradili so jo v čast zmagi

Cerkev na Rdečem trgu so zgradili med 1555 in 1561 na ukaz carja Ivana Groznega v znak zmage nad Kazanskim kanatom. Zmago so izbojevali na praznik zaščitnice Presvete Bogorodice.

Cerkev so poimenovali Hram zaščitnice Bogorodice na Rovu, ker je do leta 1813 od Kremlja do Rdečega trga obstajal obrambni rov.

Štirje od skupno osmih oltarjev so posvečeni cerkvenim praznikom, na katere so vezani ključni dogodki kazanskega pohoda. Eden je posvečen Sveti Trojici, ker je po neki legendi na tem mestu že stala cerkev, posvečena Sveti Trojici.

2. Simbol Nebeškega mesta

Po eni od razlag cerkev simbolizira Nebeški Jeruzalem, tj. Nebeško kraljestvo, katerega zidovi so okrašeni z dragim kamenjem. Po drugi razlagi so stavbarji poskušali zgraditi cerkev, identično cerkvi Vlaherni v Konstantinoplu. Tam naj bi se zgodil čudež, ko se je Sveta Marija prikazala vernikom med njihovo molitvijo za odrešitev pred Saraceni in s svojim plaščem zaščitila ves krščanski svet.

Ilustracija: Lori / Legion-MediaIlustracija: Lori / Legion-Media

3. Devet cerkva v eni

Na skupnem temelju bodoče edinstvene cerkve, kjer se nahaja tudi kripta, so gradbeniki najprej zgradili devet manjših cerkva ter jih povezali z galerijami in prehodi. Zanimivo je, da so v 16. stoletju kripto uporabljali za hrambo carjevega denarja in prihrankov bogatih meščanov. Fasada daje videz, kot da je cerkev zgrajena iz opeke.

Vsako obdobje je pustilo svojo sled v arhitekturi. Po požaru 1595 so cerkve okrasili s specifičnimi kupolami, ki so postale raznobarvne šele v 18. stoletju. Konec 17. stoletja se je pojavil friz, ki je ovijal celotno zgradbo in na katerem je bila prikazana celotna zgodovina cerkve. Ta friz je obstajal do konca 18. stoletja. Med obnovo Rdečega trga 1817 je arhitekt Osip Bove ojačal podporni zid cerkve s kamnom in postavil litoželezno ograjo.

4. Drugo ime je cerkev dobila po moskovskem norčku (jurodivyj)

Zgradba je dobila svojo drugo ime, Cerkev Vasilija Blaženega, po svetem Vasiliju, moskovskem jurodivu. Ta je imel poseben preroški dar. Predvidel je, da bo 1547 izbruhnil požar, kar se je zares zgodilo, uničena pa je bila skoraj tretjina Moskve. Sveti Vasilij je življenje preživel v vzdržnosti, celo brez strehe nad glavo. Po smrti je mašo zadušnico zanj vodil metropolit Makarij, krsto pa je v povorki nosil car Ivan Grozni skupaj z bojarji.

Po kanonizaciji svetega Vasilija 1588 je bila zgrajena še deseta cerkev, v katero so prenesli njegove relikvije in takrat je bila celota vseh cerkva poimenovana po blaženem.

Ilustracija: Lori / Legion-MediaIlustracija: Lori / Legion-Media

5. Legenda o oslepitvi arhitekta

Obstaja nekaj razlag, kdo bi lahko bil arhitekt tega skupka cerkva. Najbolj znana je ta, da sta cerkev projektirala mojstra Barma in Postnik. Legenda pravi, da je Ivan Grozni ukazal oslepiti arhitekta, ki sta ustvarila tako lepo cerkev, da nikoli več ne bi ponovila svoje zamisli in izdelala še lepše. To je najverjetneje izmišljena zgodba, saj je Postnik kasneje v Kazanu zgradil cerkev Sv. Oznanjenja ter zidove in stolpe kazanskega Kremlja.

Druga razlaga pa pravi, da je cerkev morda projektiral italijanski mojster, ki je sodeloval pri gradnji moskovskega Kremlja.

6. Francozi in komunisti so jo hoteli uničiti

Cerkev Vasilija Blaženega je bila večkrat v nevarnosti, čeprav se nahaja v samem centru Moskve. Ko so Francozi 1812 zapuščali Moskvo, so želeli cerkev vreči v zrak, vendar tega načrta niso uspeli uresničiti. Konec 20. let prejšnjega stoletja so se tudi komunisti odločili, da zrušijo cerkev, ker je sovjetsko oblast motila »kultna gradnja« v samem centru mesta. Za cerkev se je zavzel arhitekt in restavrator Pjotr Baranovski, ki je Stalinu o tem celo poslal telegram. Cerkev je ostala na svojem mestu, njen zaščitnik pa je podlegel represijam zaradi »protisovjetskega delovanja«.

7. Ostal je le en originalni zvon

Cerkveni zvonik še danes deluje, vendar je od številnih in raznovrstnih zvonov iz 16. stoletja ostal le eden. Sovjetska oblast je namreč 1929 začela pretapljati bronaste zvonove. Po besedah Alekseja Konovalova se je po čudežu ohranil en zvon: »Ta še danes v našem času prinaša zvoke 16. stoletja.«

8. Cerkev je spomenik svetovne dediščine

Cerkev je bila ena od prvih, ki jih je mlada sovjetska oblast uzurpirala. V njej so 1923 odprli zgodovinsko-arhitekturni muzej, 1929 pa je postala podružnica Državnega zgodovinskega muzeja. V začetku 90. let so v cerkvi ponovno začeli izvajati bogoslužje, tudi na oltarju Vasilija Blaženega. Leta 1990 je bila cerkev uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine.

Vsi materiali so last FGRU »Uredništva Rossijske gazete«

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.