Bi morala svet skrbeti reforma vojske v Rusiji?

Člani paradne enote na vojaški paradi, ki je obeležila 71. obletnico zmage v Veliki domovinski vojni med leti 1941 – 1945 na moskovskem Rdečem trgu, 2015.

Člani paradne enote na vojaški paradi, ki je obeležila 71. obletnico zmage v Veliki domovinski vojni med leti 1941 – 1945 na moskovskem Rdečem trgu, 2015.

Mihail Klimentjev / RIA Novosti
Rusija je potrebovala leta reform in dva obrambna ministra, da je obsežno vojsko uspela preoblikovati v moderno zmogljivo silo. Mnogi opazovalci danes le s težavo zaobjamejo razsežnosti omenjenih reform, drugi pa so zaskrbljeni, da ima Rusija zdaj precej več možnosti za reševanje sporov s silo kot kdajkoli prej.

Ruske operacije v Siriji so razkrile razsežnosti preoblikovanja ruskih vojaških enot, do katerih je prišlo od zadnje moskovske vojaške reforme leta 2008. Sodeč po zadnjem poročilu ustanove Chatam House so Zahod presenetile zlasti zmogljivosti, ki jih je Rusija pokazala med sirsko operacijo.

»Lahko bi govorili o dveh različnih vojskah, ki sta se borili med letoma 2008 in 2014,« je povedal Michael Kofman, član Inštituta Kennan na Centru Wilson, ki se strokovno ukvarja z analizo ruske vojske.

Po Kofmanu je neprekinjena reforma vojske Moskvi omogočila, da se je otresla sovjetske tradicije množične mobilizacije in ustvarila trajno združeno silo.

Ob uspehu ruskih operacij na Krimu ter v Siriji se poraja novo vprašanje: Se bo Moskva od zdaj naprej pogosteje zatekala k vojaški sili pri zasledovanju svojih političnih interesov?

Nove oborožene sile

Neprekinjena vojaška reforma se je začela leta 2008, po neuspešnem delovanju ruskih čet v boju z gruzinskimi oboroženimi silami v desetdnevni rusko-gruzinski vojni. Ruske enote so v konfliktu sicer slavile, a so utrpele nepričakovano velike izgube.

»Manjši konflikt je razkril številne šibkosti ruske vojske: pomanjkanje vneme pri odboju agresije majhne države in okornost ruskega vojaškega stroja,« je povedal Viktor Litovkin, upokojeni polkovnik in vojaški opazovalec tiskovne agencije TASS.

Vojaški analitik še meni, da so nadaljnji ukrepi za preoblikovanje vojske, dodobra utrdili vojaško vnemo ter izboljšali koordiniranost in mobilnost čet. “Po intenzivnih vojaških vajah, nenapovedanih preverjanjih zmogljivosti in skupnem gibanju sil, je nova ruska armada postala sila, ki je pripravljena na sodelovanje in izvaja bojne operacije v kratkem odzivnem času,« je ocenil Michael Kofman.

Kolona ruskih oboroženih vozil se premika po cesti v Južno Osetijo blizu meje s Severno Osetijo 23. avgusta 2008. Vir: Reuters

Viktor Litovkin je razložil, da je poveljnik enega od štirih na novo formiranih vojaških odredov pridobil avtoriteto in nadzor nad vsemi vejami vojske na svojem ozemlju;  kopenskih sil, letalstva, zračne obrambe in pomorskih enot. Z novo ureditvijo se je povečala  koordinacija med različnimi vojaškimi oddelki, ki med gruzinskim konfliktom niso uspeli vzpostaviti enotnega delovanja.

Z drugim ukrepom so velike divizije nadomestili s pol manjšimi brigadami in na ta način izboljšali mobilnost vojske. Vpeljava brigad je ruski vojski med drugim omogočila tudi bivanje v goratih predelih Kavkaza, saj je izboljšala njihovo mobilnost, je povedal Litovkin.

Zahvaljujoč omenjeni novosti lahko ruska vojska “ v zelo kratkem času množično premešča oborožene sile po svojem ozemlju,« je poudaril Kofman. Divizije so ohranili le še v tistih vojaških okrožjih, ki dopuščajo številčnejše vojaške enote, med drugim na zahodu države.

Skušnjava po uporabi vojaške sile?

Ruski politični voditelji so seveda zadovoljni z vojaškimi dosežki, številni pa so zaradi naraščajoče moči Moskve čedalje bolj zaskrbljeni. Kritiki poudarjajo, da z naraščanjem učinkovitosti ruske vojske, narašča tudi možnost, da bo uradna Moskva surovo silo dejansko uporabila za politični pritisk na druge države. 

»Nadaljuje se trend zadnjega desetletja: z razvojem formalnih zmogljivosti, bo Rusija postajala čedalje bolj samozavestna in hkrati nasilna,« v zadnjem poročilu o Rusiji izpod peresa organizacije Chatham House napoveduje Keir Giles, direktor oxfordskega Raziskovalnega centra za vojne konflikte.

V državi, ki si želi zagotoviti varnost in je obenem vpletenena v mednarodno politiko, je  modernizacija vojske za mnoge nekaj neizogibnega.

Ruski vojak blizu bojnega letala Suhoj Su-30 v zračni bazi Kmejmim v Siriji 4. maja 2016. Avtor: Maksim Blinov / RIA Novosti

»Ko imajo diplomati v rokah vzvode, ki jih daje močna vojska, ima to zagotovo določene učinke, vendar pa to nikakor ne pomeni, da bo Rusija vojaško moč na vsak način tudi uporabila,« je ocenil Viktor Litovkin.

Dobro izurjena in organizirana vojska Rusiji omogoča obrambo lastnih interesov v regijah, ki so ključne za varnost Ruske federacije. Ruske zračne sile v Siriji posredno pomagajo pri uveljavljanju diplomatske rešitve oziroma utirajo pot širšemu sporazumu o prekinitvi vojskovanja, obenem pa z njihovo pomočjo radikalne teroristične skupine zadržujejo v zalivu.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke