Pet gospodarskih razlogov za spravo med Rusijo in Turčijo

Za Turčijo in Rusijo se zdi, da sta vse bližje spravi. 29. junija 2016 se je ruski predsednik Vladimir Putin po telefonu pogovarjal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, kar je bil njun prvi pogovor po novembru 2015, ko je turški Air Force na turško-sirski meji sestrelil ruski bombnik Su-24. Do pogovora je prišlo le nekaj dni zatem, ko se je turški voditelj opravičil za sestrelitev ruskega letala.

Strokovnjaki ne dvomijo, da za morebitno spravo med Rusijo in Turčijo obstajajo objektivni razlogi. Zlom odnosov med državama, je močno udaril po gospodarstvih obeh držav. 

"Samo v Turčiji ocenjujejo, da so zaradi sankcij izgubili 9 milijard dolarjev na leto, kar predstavlja kar 1.2 odstotka BDP-ja, “je za RBTH povedal Georgi Vaščenko, vodja oddelka ruskih borznih operacij pri investicijskem podjetju Freedom Finance.

Vaščenko ocenjuje, je do največjih izgub prišlo na področju turističnih prihodkov, ki so se zmanjšali za več kot 5 milijard dolarjev.  Izgube na področju izvoza tekstila so znašale 1.2 milijardi dolarjev na leto. Po ruskih ocenah se je blagovna menjava skrčila za več kot 11 milijard dolarjev.

1. Turčija je druga največja porabnica ruskega plina na svetu

Turčija je za Gazprom drugo največje tržišče, takoj za Nemčijo. Leta 2015 je Gazprom v Turčijo distribuiral 26.9 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, kar je 55% vseh turških potreb. 

Kot je znano je Gazprom s turškim podjetjem BOTAS leta 2014 podpisal memorandum o izgradnji drugega plinovoda pod Črnim morjem, ki je dobil ime Turški tok, njegova kapaciteta pa je 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina na leto. Ko so odnosi med Turčijo in Rusijo padli na mrtvo točko, so projekt opustili. Temu navkljub Turčija ni uspela najti alternativnih dobaviteljev zemeljskega plina, zato je še naprej kupovala ruski plin, ki je tekel po že obstoječih plinovodih.  

Gazprom je v nedavnem sporočilu za javnost že oznanil, da je v primeru normalizacije odnosov med obema državama, pripravljen obnoviti tudi dialog o Turškem toku.

2. Turčija je glavni tuji trg za rusko Sberbanko

Največja ruska banka Sberbank, ki je v državni lasti, ima svoje najbolj dragoceno premoženje v tujini prav v Turčiji, saj je junija 2012 Sberbanka za 3,5 milijard dolarjev kupila turško DenizBank. S finančnega vidija je šlo za zgrešeno investicijo: kapitalizacija turške banke se vse od takrat zmanjšuje. Junija 2016 je kapitalizacija DenizBank-e strmoglavila na 2,6 milijard dolarjev.

Ruski poslovni dnevnik Vedomosti je celo poročal, da je bila Sberbank svoje tuje premoženje celo pripravljena prodati, vendar so pristojni govorice o nameravani prodaji DenizBank-e vseskozi zanikali. Omenjena banka vseeno predstavlja kar 9 odstotkov sredstev Sberbanke.

3. Rusi ne morejo brez turških letovišč

Navkljub razvoju domačega turizma, ruske turistične agencije nikakor niso mogle najti alternative turškim hotelom.

Število iskanj počitniških paketov se je maja 2016 v primerjavi z istim obdobjem leta 2015 zmanjšalo za 15,5 odstotkov, je poročal ruski poslovni dnevnik Kommersant, ki se sklicuje na podatke Združenja ruskih turističnih organizacij. Po podatkih omenjenega Združenja se je kar 20 odstotkov potencialnih strank odločilo, da zaradi pomanjkanja dostopnih tujih destinacij, sploh ne bodo potovali v tujino. 

“Če bo prišlo do obnovitve sodelovanja s Turčijo, se utegne povpraševanje po počitniških destinacijah hitro obnoviti, “ se je na prve znake otoplitve odzvalo ruska turistična organizacija.  

4. Turčija je dobaviteljica sadja in zelenjave

Po zamrznitvi odnosov, je Rusija uvedla prepoved na dobavo večjih živilskih proizvodov iz Turčije. Pred tem je bila Turčija zelo dolgo glavna dobaviteljica sadja in zelenjave na rusko tržišče,  v prvih sedmih mesecih po zlomu medsebojnih odnosov pa je na turške izdelke veljal embargo. Rezultat je bil, da se je uvoz hrane iz Turčije v prvih štirih mesecih letošnjega leta po podatkih Ministrstva za gospodarski razvoj v primerjavi z enakim obdobjem lani skrčil za 276.6 milijonov dolarjev. Če smo natančni je uvoz hrane iz Turčije padel na - nulo. Za primerjavo: pred uvedbo sankcij proti Turčiji, je bilo kar 53 odstotkov vsega uvoženega paradižnika v Rusijo turškega izvora, je poročal poslovni časnik RBC. 

5. Turški gradbeniki so rekonstruirali ruski parlament

Gradbena podjetja iz Turčije so v Moskvi izvedla številne najbolj pomembne gradbene projekte. Podjetje Enka je renoviralo poslopje spodnjega doma ruskega parlamenta, oziroma Državno dumo, gradbeno podjetje Renaissance pa je zgradilo upravno poslopje Gazproma v Sankt Peterburgu. 

Po poročanju Kommersanta, je skupni promet turških gradbenih podjetij v Rusiji pred kratkim dosegel 50 milijard rubljev (773 milijone dolarjev) na leto. Po slabšanju odnosov med državama so turškim podjetjem dovolili dokončati samo projekte, ki so jih že začeli.

"Vrnitev turških gradbenih podjetij v Rusijo bo postopen proces, ki bo trajal najmanj nekaj mesecev,” je poudaril namestnik predsednika uprave Finama Jaroslav Kabakov.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.